The Drinkers − Dve desetletji drink‘n‘rolla

Skupina veseljaških rockerjev se predstavlja z novim albumom Recidiv.

Objavljeno
18. junij 2014 08.38
Posodobljeno
18. junij 2014 09.00
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura
Zasavska zasedba The Drinkers je dve desetletji delovanja kronala z močnim albumom Recidiv, s katerim okrevajo po nekaj več kot dvajsetih letih intenzivnega konzumiranja dveh osnovnih sestavih svojega glasbenega sloga, znanega pod imenom drink'n'roll. Čeprav je imela zasedba ciklična kakovostna in kadrovska nihanja, sta dva ustanovna člana – kitarist Robert Likar ter pevec Sandi Kolenc - Koli – spet v srčiki zadnje postave, ki jo dopolnjujejo še baskitarist Miro Mutvar, klaviaturist Primož Trebec in bobnar Klemen Markelj.

Zasedba je doslej, poleg novega albuma, izdala še albume Lepi in trezni (1995), Žeja (1997), Pivolucija (1999), Prohibicija (2003) in Hajdi (2007), zelo uspešen singel Ko to tamo peva (1998) in EP z božičnimi pesmimi Zadnja večerja (1999) ter zbirko uspešnic De best od (2001).

The Drinkers so v času, ko Koli ni bil pevec, zgolj životarili, kajti on je pristen frontman, osrednja figura, osišče in poosebljenje zasedbe. Druga stalnica in steber te zasedbe je Robert Likar, onadva sta tudi avtorja vseh skladb. Novi album Recidiv, na katerem Koli in Likar kot da doživljata renesanso svojega drinkerskega delovanja, je močan in drveč izdelek z desetimi novimi skladbami. Glavne teme še vedno ostajajo pijača in ženske, vendar občasno tudi temnejše plati posledic alkoholiziranosti slovenskega naroda. Izjemno simpatična pa je oda fužinskim trenirkarjem v skladbi Jutro na Fužinah.

Album odpre rock'n'roll singel Huda baba, ki odlično napoveduje vse, kar sledi. Glasbeno The Drinkers niso veliko filozofirali, kajti trdi in oster rock'n'roll s pridihi punka z grobim rockovskim pristopom k besedilom ostaja njihova odlika. Pri besedilih je treba opozoriti, da kljub navidezni grobi brezobzirnosti Koli premore pravo rockovsko empatijo, kar poslušalcu olajša identifikacijo, vsem besedilnim pretiravanjem navkljub.

To je rock'n'roll na meji med Status Quo in Die Totenhosen, ki pritegne nasmeh na usta, telo premakne v ples, ta pa sproži žejo, ki jo je treba pogasiti. Na zdravje!