The Horrors - Različnost temačnega rocka

Zvečer bo britanska zasedba v Kinu Šiška predstavila nov album V.

pet, 01.12.2017, 15:00

Petčlanska britanska rock skupina The Horrors je pritegnila pozornost občinstva in glasbene javnosti s psihedelijo temnih podtonov. Nastali so leta 2005 v kraju Southend on Sea in delujejo v postavi: Faris Badwan (vokal), Joshua Hayward (kitara), Tom Cowan (klaviature), Rhys Webb (baskitara) in Joe Spurgeon (bobni).

Razpon njihovega sloga sega od garažnega rocka, dark rocka do post­punka z odtenkom psihedelije. Doslej so izdali štiri albume, novega bodo nocoj predstavili v ljubljanskem Kinu Šiška. Uspeh je zasedbi omogočil številne nastope po svetu pa tudi na poletnih festivalih, kot so Glastonbury, ATP, Reading in Leeds. Bili so predskupina na turnejah zasedb, kot so Arctic Monkeys, Florence and the Machine in Depeche Mode. Basist Rhys Webb nam je povedal, da zelo radi hodijo na turneje. Prepričani so namreč, da je glasba res živa le na nastopih. »Res radi igramo v živo, kajti šele takrat naše nove pesmi zaživijo. Zelo se veselimo te turneje, ki je naša prva po nekaj letih. Sam tudi zelo rad pozimi potujem po Evropi.«

Soroden umetniški svet

Ne glede na vso sodobno tehnologijo je prav obiskovanje koncertov najboljša podpora glasbeni ustvarjalnosti. Gledati zasedbo v živo je izkušnja, ki je ne moreš doživeti nikjer drugje. »Nikoli ne moreš doživeti toliko čustev in vznemirjenja kot na koncertu v živo, pa če gledaš neposredni prenos tega koncerta s še tako odlično opremo.«

Kar nekaj prahu so dvignile obtožbe o pomanjkanju izvirnosti pri ovitku njihovega singla Machine. Zato smo vprašali Webba, koliko je sploh še smiselno v današnji dobi lahkotnega kopiranja govoriti o izvirnosti in plagiatih. Dejal je, da je izvirnost »zelo pomembna, vendar sem prepričan, da si nihče ne more lastiti nekega umetniškega sloga. To res ne bi imelo smisla. Pri umetnosti gre za premike, spremembe, inspiracijo in izražanje in ob tem nekdo naredi nekaj podobnega, kar je že naredil nekdo drug. To stori namerno ali pa nezavedno. V našem primeru ni bilo neposredne sorodnosti in podobnosti z delom kakšnega umetnika, temveč zgolj soroden umetniški svet.«

Glasbeniki stojijo na »ramenih velikanov«, kot se velikokrat reče, in podobno je na vseh področjih človekovega ustvarjanja. Zanimivo pa je, da je njihov novi album poln zvoka zasedb, kot so Garry Numan, Depeche Mode, The Jesus and Mary Chain, The Cure in podobni, ki so bolj glasba odraščanja moje generacije kot pa njihove. Zato nas je zanimalo, kaj je bilo tako atraktivnega v temačnem popu in rocku iz osemdesetih let prejšnjega ­stoletja.

»Všeč so nam globina in temačnost, bistvo in ozračje te glasbe. Smo tudi ljubitelji feedbacka in hrupa. Nikoli nismo hoteli zveneti kot kakšna stara skupina, vendar so nas zagotovo inspirirali nekateri zvoki iz preteklosti. Druga plat našega zanimanja je uporaba elektronike in sintesajzerjev v naši glasbi, k čemur so nas še najbolj spodbudili David Bowie in zasedba Kraftwerk. Ti niso vplivali le na nas, temveč tudi na številne druge umetnike v osemdesetih ­letih.«

Glasbeno potovanje

Album V zasedbe The Horrors z desetimi novimi pesmimi prinaša pravo paleto glasbenih slogov, vendar z opaznim temačnim podtonom. Tak pristop je danes, ko je vsa glasba perfektno korporativno spredalčkana in spolirana, prej izjema kot pravilo. Tudi glasbeni posel je vse bolj predvidljiv, tog in dolgočasen. The Horrors radi raziskujejo različne zvoke in sloge. To pa zato, ker so prepričani, da bi bil pravi dolgčas, tako za občinstvo kot zanje, če bi vse pesmi zvenele enako. »Želimo si, da bi bilo poslušanje albuma hkrati glasbeno potovanje,« je poudaril Webb.

Ker zasedba The Horrors ni nastala v Londonu, nas je zanimalo, ali je to dobro ali slabo za prihajajočo rockovsko zasedbo. »Zdaj živimo in delamo v Londonu, nastali pa smo v Southend on Seaju v grofiji Essex. Menim, da je za vsako skupino začetek resnično težak, kjerkoli to počne.« Ker prvič prihajajo v Slovenijo, nas je zanimalo, ali so nastopi v mestih, ki niso prav pogosto na seznamu turnej svetovnih glasbenih zvezd, pomembni.

»Glasbena industrija se je zelo spremenila, nove skupine težko uspejo. Glasbene založbe se nočejo ukvarjati s prihajajočimi skupinami, ker ne vedo, ali se jim to izplača, sploh zdaj, ko skoraj nihče več ne kupuje albumov. Zato je še toliko bolj pomembno nastopati v novih krajih in deliti glasbo v živo, kajti v tem res uživamo.«

Prijavi sovražni govor