The Residents v deželi senc

Kultna zasedba je za hip spremenila nabito poln zagrebški klub Močvara v neki vzporeden svet.

Objavljeno
05. februar 2016 12.54
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz
Ameriška glasbena skupina The Residents, najbolj kultna zasedba na svetu, je sinoči v nabito polnem zagrebškem klubu Močvara predstavila zadnji album trilogije Randy, Chuck & Bob, ki so ga poimenovali Shadowland.

Kot je povedal pevec zasedbe Randy Rose, ki je bil oblečen v triko samih mišic, kot bi mu nekdo slekel kožo, so trilogijo zasnovali tako, da je prvi album Talking Light predstavljal ljubezen in življenje, drugi The Wonder of Weird smrt in nebivanje ter tretji Shadowland ponovno rojstvo in vrnitev iz onostranstva.

The Randy, Chuck & Bob Trilogy je pravzaprav povzetek njihovega dela zadnjih 40 let, le da so pesmi večinoma spremenjene do neprepoznavnosti, razen besedil. Ta povzetek svojega delovanja predstavljajo zadnjih deset let na turnejah po Severni Ameriki in zdaj še po Evropi. Glasbo poleg poskočnega sedemdesetletnika Randyja v živo izvaja še Charles (Chuck) Bobuck, skladatelj glasbe skupine The Residents, čeprav obstaja možnost, da ga je na koncertu v Zagrebu zamenjal njegov bratranec, je dejal pevec. Do neprepoznavnosti je bil na odru našemljen še njihov nenavadni strunar Lionel Bob, zagotovo najmlajši resident.

V deželi senc. Foto Zdenko Matoz

Trojica je ob izvrstnih svetlobnih učinkih, za katere je poskrbel Nico de Rooji, ob močnem zvoku, ki sta za zagotovila Kevin Ink in Ger Arts, na skromnem odru izvedla gledališko-glasbeno predstavo in zaigrala vse pesmi z albuma Shadowland ter jih dodala še nekaj. Predstavo so zabelili s projekcijami kratkih filmov The Butcher, The Libertine, The Garbage Man, The Diver in The Engineer, kjer so posamezniki z nami delili svoja čudaška razmišljanja. Bizarni zvoki, nezemeljski kostumi in nadnaravna svetloba so za hip prestavili vse v dvorani v neki paralelen svet, ko bi bili v nekem zakotnem baru neke zakotne galaksije v Štoparskem vodniku po galaksiji ali pa kateremkoli delu Vojne zvezd.

Njihove grenko-sladke zgodbe, odete v zvoke, ki jih ne slišite nikjer drugje, so vztrajen dokaz, da anonimnost omogoča popolno svobodo in da takšno svobodno izražanje pritegne tudi dovolj občinstva. Zagrebški koncert je bil že zdavnaj razprodan in zagotovo bi The Residents razprodali tudi precej večjo dvorano, tako v Zagrebu kot v Ljubljani.  Na residentsko mašo v Zagreb je namreč priromalo precejšnje število Slovencev.

Glasba te anonimne zasedbe, ki intrigira izbrano glasbeno občinstvo že pol stoletja, je kot močna ideja, ki bo živela naprej tudi po smrti tistih, ki jih je sprva povezala. Ta multimedijski kolektiv nagovarja prav vsakogar, vendar mu vsakdo ni pripravljen prisluhniti.