The Rolling Stones vneli Dunaj

Dunajski nastop skupine The Rolling Stones je bil vzorčen primer romanja občinstva k svojih glasbenim polbogovom. Na razprodanem koncertu so v ponedeljek 60.000 oboževalcem, med njimi je bilo nekaj tisoč Slovencev, zaigrali 19 pesmi, koncert pa končali s svojo najbolj prepoznavno skaldbo (I Can't Get No) Satisfaction.

V ponedeljek je svetovna prestolnica visoke kulture postala za en dan svetovna prestolnica rock'n'rolla, kajti tam se je v okviru svoje letošnje svetovne turneje 14 On Fire ustavila največja rock skupina na svetu The Rolling Stones. Ta je že pred dnevi razprodala stadion Ernst Happel, ki sprejme 60.000 ljudi. Pred koncertom so prekupčevalci veselo trgovali z vstopnicami, kajti zelo veliko ljubiteljev te skupine je žalostnih obrazov tavalo pred stadionom s kartoni, na katerih je pisalo, da bi kupili vstopnico.

Če je svojčas veljal rek videti Rim in umreti, velja za ljubitelje rock'n'rolla rek videti Rolling Stones in jih videti še naslednjič. Čeprav skupina ne dela pogosto svetovnih turnej, pa je kar nekaj njihovih oboževalcev, ki se udeležijo več kot le enega koncerta. Letošnjo turnejo 14 On Fire so začeli 21. februarja v Abu Dhabiju v Združenih arabskih emiratih. Po dunajskem koncertu bodo imeli v Evropi še šest koncertov, turneja pa se bo končala na festivalu 3. julija Roskilde na Danskem. Jeseni bodo imeli še koncerte v Avstraliji in na Novi Zelandiji, ki so jih preložili zaradi smrti L'Wren Scott, dolgoletne spremljevalke Micka Jaggerja.

Skupina The Rolling Stones je več kot pol stoletja najbolj odmeven nosilec naziva številka ena rock'n'roll zasedb na svetu. In na tokratni turneji pevec Mick Jagger, kitarista Keith Richards in Ronnie Wood ter bobnar Charlie Watts blestijo, kot da zob časa, ki bi jih načel, nanje ne deluje. Mogoče so res videti nekoliko starejši, kajti navsezadnje se leta v rock'n'rollu štejejo dvojno, pa je bila energija, ki so jo sevali z odra stadiona Ernst Happel neizmerljiva. Še posebej Jagger je bil fenomenalen. Dve uri neprestanega jaggerovskega gibanja, miganja in petja ni kar tako.

Nekoliko je prišel do sape le sredi koncerta, ko Stonesi že tradicionalno prepustijo glavni mikrofon Keithu Richardsu, ki na tej turneji zapoje skladbi You Got the Silver in Can't Be Seen. You Got the Silver je iz leta 1969 in se pojavi na albumu Let It Bleed. Je tudi prva pesem, ki jo je s Stonesi v celoti odpel Keith Richards. Can't Be Seen pa je Richards odpel na albumu Steel Wheels leta 1989. Čeprav on to odpoje »malo za zraven«, pa je občinstvo tudi nad njegovim vokalom navdušeno, nič manj kot nad Jaggerjevim.

Ta pa je divjal po velikanskem odru in pomolu, na koncu katerega je bil mini oder. Odrsko dogajanje je bilo izvrstno prenašano še na pet velikih ekranov, sprotne posnetke pa so prepletali še z animacijami ter nekaterimi arhivskimi posnetki.

Program za to turnejo obsega 19 pesmi in je razen ene pesmi identičen. Koncert se začne s Start Me Up, uradni del pa se konča z Brown Sugar. Nato sledi kulminacija koncerta z dodatkom, ki se začne nekoliko bolj mirno, in sicer z gospelovsko obarvano You Can't Always Get What You Want, pri kateri je bil zasedbi v oporo Zbor dunajske glasbene akademije. Magični večer pa se konča z veličastno in njihovo najbolj vplivno skaldbo (I Can't Get No) Satisfaction.

Pri izvedbi te skladbe, pa tudi že prej pri pesmi Midnight Rambler, se je pridružil s kitaro Mick Taylor, ki je po smrti Briana Jonesa prišel v zasedbo, bil z njim pri nekaj izjemnih albumih, nato pa ga je zamenjal sedanji kitarist Roon Wood. Pesem Midnight Rambler so izvedli izjemno kitaristično, saj je prešla v nekih delih v pravi jam session treh izjemnih blues rockovskih kitaristov.

Tudi druge pesmi (You Got Me Rocking, It's Only Rock 'n' Roll (But I Like It), Tumbling Dice, Angie, Doom and Gloom, Out of Control, Honky Tonk Women, Miss You, Gimme Shelter, Jumpin' Jack Flash, Sympathy for the Devil), ki smo jih slišali, so bile sprejete z navdušenjem in številne je v celoti odpel celoten stadion. Vsak ima gotovo svojo najljubšo pesem Rolling Stonesov, vendar je med baladami Angie gotovo najlepša.

Na tej turneji oboževalci skupine The Rolling Stones med šestimi skladbami po interneta glasujejo, katero naj zasedba zaigra. Na Dunaju je bila izbrana skladba Get Off of My Cloud iz bolj zgodnjega obdobje, ki je prejela več kot 90.000 glasov.

Veliki mojster rock'n'roll ceremoniala Mick Jagger je bil v izjemni formi in tisti, ki so skupino videli na več koncertih te turneje, pravijo, da so z vsakim nastopom boljši. Občinstvo je nagovoril v nemščini in tako je tudi napovedal nekaj pesmi. Pozdravil je tudi občinstvo iz drugih držav, med poslušalci je bilo tudi nekaj tisoč Slovencev. Stadion, poln občinstva z majicami z velikim rdečim jezikom, enim najbolj prepoznavnih popkulturnih simbolov modernih časov, se je tudi hvaležno odzival na njegove spodbude in pevske izzive. Jagger se tudi tokrat ni odpovedal svojim ogrlicam in je vse zbrane nekajkrat popeljal h koreninam glasbene skupine The rolling Stones, k bluesu. Navsezadnje so z bluesom začeli, ime pa so si nadeli po blues uspešnici Rolling Stone Muddyja Watersa.

Med drugimi člani zasedbe pa se je Richards zdel, kot da z vrhunsko lahkoto preklada prste po strunah svojih kitar, ki kar rojevajo prepoznavne rife, tepa je vztrajno bogatil še Wood. Za vsemi temi neugnanimi mladeniči pa je na svojem bobnarskem prestolu sedel natančni Watts, ki je vedno deloval kot zanesljiva povezovalna sila v ozvezdju Rolling Stonesov. Zanesljiv pridruženi član zasedbe je od leta 1993, ko jih je zapustil Bill Wyman, še basist Darryl Jones, celotno zvočno podobo pa so obarvali še izjemna pevka Lisa Fischer, saksofonista Bobby Keys in Tim Ries, klaviaturist Chuck Leavelli, pevec Bernard Fowler ter Matt Clifford na rogu.

The Rolling Stones so še vedno največji in to dokazujejo sebi in drugim na tej najnovejši zadnji svetovni turneji.