Umrl hrvaški glasbenik Arsen Dedić

Znani hrvaški glasbenik je popoldne umrl v Zagrebu, potem ko se mu je konec julija močno poslabšalo zdravstveno stanje.

Objavljeno
17. avgust 2015 23.56
*iza* Koncert
De. P., Delo.si, STA
De. P., Delo.si, STA
Zagreb - V Zagrebu je popoldne umrl znani hrvaški kantavtor in pesnik Arsen Dedić, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Star je bil 77 let. Konec julija so ga zaradi sepse sprejeli na intenzivno nego v zagrebški klinični center, stanje pa se mu je nato drastično poslabšalo.

Dedić je leta 2004 prestal težavno operacijo presaditve jeter. Po njej je moral glasbenik redno jemati zdravila, ki zmanjšujejo imunski odziv telesa. To je najverjetneje prispevalo k infekciji, ki je sledila vstavitvi umetnega kolka sredi julija. Po neuradnih podatkih, na katere se sklicuje Hina, je umrl zaradi odpovedi več organov, ki je bila posledica sepse in gangrene črevesa.

Medtem ko je bil glasbenik v bolnišnici, ga je dosegla vest iz ZDA, da se je njegov prvi album Čovjek kao ja iz leta 1969 znašel v zbirki newyorškega Muzeja sodobne umetnosti (MoMA). Z njim je Dedić požel velik uspeh. Album je osvojil naziv zlate plošče in bil prodan v 60.000 izvodih.

Napisal na stotine pesmi

Arsen Dedić je bil širši javnosti najbolj znan kot glasbenik, je pa deloval tudi kot pesnik in skladatelj. V karieri je Dedić, ki so mu dejali tudi »pesnik splošne prakse«, izdal več kot 30 albumov. Napisal je na stotine pesmi in izdal več zbirk poezije, podpisoval pa se je tudi pod glasbo za filme, gledališče ter radijske in televizijske oddaje.

Rodil se je 28. julija 1938 v Šibeniku, kjer je obiskoval tudi gimnazijo in srednjo glasbeno šolo. Nato je v Zagrebu še enkrat zaključil glasbeno srednjo šolo in vzporedno študiral pravo. A zmagala je ljubezen do glasbe in na koncu je leta 1964 diplomiral na glasbeni akademiji. Igral je v številnih orkestrih in ansamblih ter bil vodja Kvinteta A. Dedića.

Širši javnosti je Dedić najbolj znan kot glasbenik. Napisal in uglasbil je številne ljubezenske in doživete skladbe ter s svojim izvirnim slogom pridobil širše občinstvo. Slovi tudi kot eden od utemeljiteljev šansona na Hrvaškem. Njegove pesmi radi prepevajo tudi drugi glasbeniki. Med njegovimi najbolj znanimi skladbami je Nedaj se Ines, ki jo izvrstno interpretira Rade Šerbedžija.

V svoji karieri je Dedić koncertiral po vsej Evropi in posnel več kot 30 albumov. Prvi album Čovjek kao ja je izdal leta 1969 in z njim požel velik uspeh. Osvojil je naziv zlate plošče in bil prodan v 60.000 izvodih. V 70. letih je Dedić objavil osem plošč, leta 1980 pa izdal album Pjevam pjesnike, v katerem je med drugim uglasbil pesmi Miroslava Krleže in Jureta Kaštelana. Leta 1980 je izšla tudi njegova prva plošča, nastala z ženo, hrvaško pevko Gabi Novak, naslovljena Gabi i Arsen. Zakonca sta tudi kasneje sodelovala.

Dedić je sicer slovel tudi po novih interpretacijah skladb tujih glasbenikov, med njimi Gina Paolija, Sergia Endriga in Jacquesa Brela. Slovencem se je še dodatno vtisnil v spomin z interpretacijo skladbe Jureta Robežnika Pegasto dekle, skupaj z Zoranom Predinom pa sta izdala album Svjedoci-Priče. Sicer je Predin večkrat sodeloval z Dedićevim sinom, jazzistom Matijo Dedićem.

Z glasbenimi kolegi je Dedić veliko sodeloval in za nekatere tudi pisal glasbo. Njegovo bogato diskografijo dopolnjujeta živa albuma Arsen Dedić & Gino Paoli (2005) ter Arsen & Bora Čorba Unplugged (1987).

Dedić je pogosto pisal tudi pesmi za otroke, dalmatinske klape in radijske ter televizijske reklamne spote ter se podpisal pod glasbo za preko 100 gledaliških in lutkovnih predstav. Skladal je tudi glasbo za animirane in igrane filme, kot so Glembajevi, Živa istina, Donator in Vlak u snijegu.

Dedić je prejel številne nagrade, tako za svoje glasbeno kot za literarno udejstvovanje. Pohvali se lahko z osmimi porini, med drugim za življenjsko delo. Leta 2003 je za svoj pesniški opus in doprinos k hrvaški književnosti prejel nagrado Goranov venec, leta 2009 in 2013 pa nagrado kiklop za najboljšo pesniško zbirko leta. V letih 1989 in 1997 je prejel nagrado arena za glasbo v filmih Donator in Pont Neuf, leta 2007 pa nagrado Vladimir Nazor za življenjsko delo na področju scenske glasbe.