Večer bluesa z Dano Gillespie

Enajsta sezona Blues festivala Postojnska jama v Jamskem dvorcu pred Postojnsko jamo odprla intrigantna pevka Dana Gillespie, ki ima za sabo celo vrsto zelo različnih glasbenih sodelovanj in ki je prepevala zelo različne glasbene sloge s številnimi svetovnimi glasbenimi zvezdniki. Z leti pa je njena primarna ljubezen (p)ostal blues, saj pravi, da bluesa ne moreš prepevati mlad in brez izkušenj. Pri svojih 65 letih starosti in pol stoletja glasbene kariere se ji res ni več treba pretvarjati.

In sinoči se Dana Gillespie na odru Jamskega dvorca res ni nič pretvarjala. S slovensko-italijansko spremljevalno zasedbo iz Trsta pod vodstvom kitarista in pevca Mika Sponze in v postavi Mauro Tolot (baskitara), Matej Kužel (saksofon), Michele Bonivento (klaviature) in Moreno Buttinar (bobni) je ponudila pregled predvsem svojega blues-rockovskega dela diskografije. To je tudi zasedba, ki občasno spremlja nastopajoče na Blues festivalu Postojnska jama. Z Dano Gillespie pa so pred kratkim v Londonu skupaj posneli njen nov album, vendar teh pesmi sinoči niso igrali. Tako so pripravili paradni pregled njenega bluesovskega ustvarjanja, kar se je občasno poznalo pri uigranosti, ki je zanihala, in večjem poudarku v prostoru, namenjenem kitarskim, saksofonskim in klaviaturskim solažam.

Poleg svojih pesmi je izvedla tudi nekaj priredb, kot je, recimo, počasen boogie Too Many Drivers At The Wheel Taba Benoita. Ko je v Londonu sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja slišala jazz skladbo Mosa Allisona Your Mind Is On Vacation, jo je uvrstila v svoj spored, to je pa tudi najbliže, kar se je kdaj približala jazzu, je še povedala. Sicer pa je Dana Gillespie gospa močnega glasu, ki kljub letom še trdno stoji na odru in interpretira blues s svojim ostrim rezkim vokalom.

Večina skladb, ki jih je izvajala, so njene avtorske pesmi, kot je poskočna funkoidna Funk Me, It's Hot!, ki si je, kot je povedala, ob njenem koncertu v Kazahstanu niso upali predvajati na njihovem radiu, ker niso prav razumeli prve besede naslova. O otožnem bluesu, ki ga je napisala o svoji žalostni ljubezni v skladbi 24/7, pa je dejala, da je najboljše zdravilo zvok klavirja v slogu Otisa Spanna. Nekaj povsem drugega pa je njena optimistična skladba Come On If You're Comin, ki je drveči boogie woogie.

Svoj sinočnji koncert je ta britanska blues pevka končala s čutno priredbo skladbe Bessie Smith Empty Bed Blues. To je bil povsem soliden začetek nove sezone Blues festivala Postojnska jama, ki mu bo sledil koncert Shemekie Copeland 4. decembra.