Tiskane izdaje
Nocoj bo velik ansambel, sestavljen iz slovenskih, hrvaških in bosanskih glasbenikov, skupaj okrog 460 ljudi, gostoval na Velikem trgu v Trstu, kjer bo Orffovi scenski kantati Carmina Burana prisluhnilo nekaj tisoč ljudi; prvih dva tisoč vstopnic so razgrabili v enem dnevu, podobno pa bo še jutri na ljubljanskem Kongresnem trgu, kjer so že v predprodaji prodali prav tako dva tisoč vstopnic.
Pred odhodom v Trst je bila v Viteški dvorani Križank tiskovna konferenca. Darko Brlek je hkrati realist in optimist; v predprodaji je bilo za festival prodanih več vstopnic kot lani oziroma je bil izkupiček od prodaje enak, ob dejstvu, da so cene vstopnic znižali.
To dejstvo kaže na pričakovan končni pozitivni rezultat in podoben znesek od prodaje kot lani, to je 640 tisoč evrov. Nekoliko se je popravilo tudi sponzorsko sodelovanje in prav tako upajo na morda le malo manjši znesek, kot je bil lanski (od 750 do 800 tisoč).
Bolj kot to pa se kaže uspešnost povezovanja slovenskih profesionalnih glasbenih zavodov s Festivalom Ljubljana, tako s posameznimi nastopi kot pri zasnovi velikih skupnih projektov. Tako letos nastopajo Slovenska filharmonija, Simfoniki RTV Slovenja, Big Band RTVS, ljubljanska Opera SNG in mariborski Balet SNG ...
Za Ljubljano pa je še posebnega pomena sodelovanje v srednjevropskem kulturnem prostoru, lahko bi rekli skoraj prevzemanje kulturne vloge voditelja in organizatorja pomembnih kulturnih dogodkov. Tako je Festival Ljubljana imel kar dve tiskovni konfereci v Trstu, kjer so že pod prejšnjim županom Robertom Dipiazzo, prav tako kot pod novim županom Robertom Casolinijem, pokazali velik interes medmestnega sodelovanja. Tako so lani Tržačani gostovali z Rossinijevo Stabat Mater v Slovenski filharmoniji.
Sarajevo bo v Ljubljani zastopano s kulturnim ministrom Ivico Šarićem, ki je že na tiskovni konferenci poudaril pomen kulturnih vezi in vsega pozitivnega, kar s pomočjo kulture pomaga pri premagovanju mnogih težav in vsega hudega, kar je prizadelo Bosno v zadnjih dveh desetletjih. Tako nastaja nov kulturni srednjeevropski prostor. O sami kantati pa je Šarić povedal, da je njihova izvedba Orffa v Sarajevu dočakala pred leti več kot 120 ponovitev.
Iz Sarajeva prihajata v Trst in Ljubljano zbor Opere Narodnega gledališča (Sarajevske opere) ter sopranistka Aida Čorbadžić (ki je sicer kot begunka obiskovala konservatorij v Ljubljani). Podobno Zagreb, ki v Ljubljano (in Trst) na otvoritev pošilja svoj odlični Akademski zbor Ivan Goran Kovačić ter solista, tenorista Marka Cvetkova. Tretji solist, baritonist Ivo Jordanov, pa prihaja iz Bolgarije.
Njegovo opažanje je bilo za nas več kot spodbudno: »Pravi čudež je, da ima Ljubljana v teh kriznih časih tak festival in s tako dobrim programom!« Ljubljanska Opera SNG sodeluje tako s svojim orkestrom kot zborom, nastopa celotni orkester Slovenske filharmonije s Slovenskim komornim zborom, vsi skupaj pod dirigentskim vodstvom Uroša Lajovica.
Lajovic je bil že z nedeljsko generalko zadovoljen, saj so se tehnične možnosti dobre izvedbe po njegovem opažanju izboljšale. Predvsem si želi, da koncert ne bi izzvenel preveč hrupno, ampak muzikalno in prepričljivo. Posebej je opazil pozitivne sinergije med samimi nastopajočimi na odru!
Štirje nastopajoči pevski zbori kot da tu poosebljajo srednjeevropskega duha. (Spomnimo, da je bil pred dnevi slavnostni koncert Dunajskih filharmonikov v Sarajevu – ob stoti obletnici sarajevskega atentata na prestolonaslednika Franca Ferdinanda –, in da bo 6. julija, dan pred ljubljanskim koncertom, izvedba Verdijevega Requiema v Sredipolju v Italiji z Riccardom Mutijem).
Na Kongresnem trgu so se izboljšali akustični pogoji, boljše bo ozvočenje (predvsem bo manj hrupno), nekaj bo stenskih pregrad iz pleksi stekla ... Organizatorji si želijo, da bi na otvoritev prišlo čim več družin, pri čemer je v parku Zvezda možnost sedenja v travi (s ceno stopnic kot stojišče po pet evrov, medtem ko je za otroke do 14. leta vstop brezplačen!), in kot se je nekdo izrazil, lahko s sabo prinesejo hrano in pijačo (pa dekco...). Več bo displejev in boljša gledljivost ali vidnost!
Direktor Darko Brlek je omenil več pogovorov, ki potekajo med festivali, vse do Ravenne z Riccardom Mutijem, tako da je v prihodnje možno še kakšno pozitivno presenečenje! Pravzaprav ni bilo nobenega zadržka, tarnanja, kritik ali bojazni; bolj kot se zdi letošnji festival »krizni«, večje je medsebojno sodelovanje in skupna pripravljenost na dobro izvedbo kulturnega poletja, vse tja do premiere novega slovenskega muzikala Cvetje v jeseni 17. septembra.
