Tiskane izdaje
Vsakoletni nastop Vlada Kreslina v poletnem gledališču v Križankah kaže neko rahlo diagonalo, ki naj bi nastopajoče pred prepolnim avditorijem na koncu pripeljala do nekakšne eforije, morda celo ekstaze. Opazili smo težnje k ljudskemu hepeningu, saj so posameznice (bolj kot posamezniki) začele poplesovati kar na svojem mestu.
Če bi bil prostor pod odrom, pa ga ni bilo, ker so bili tam sedeži s poslušalci, bi se nemara ljudstvo (beri mlada populacija in predvsem mladenke) vsulo tja dol, kot lani na koncertu 2Cellos na Kongresnem trgu.
Namesto tega so številni nastopajoči glasbeniki na čelu s pevcem in kitaristom Vladom Kreslinom naredili krožni pohod med občinstvom, seveda med igranjem, in se vrnili na oder za poslednji pozdrav in slovo.
O duši
Kreslin ima v bistvu nekaj preprostih prijemov, kako občinstvo pritegniti, da ustvari zunanji vtis in efekt. A v resnici ima dušo.
O duši pa je znal marsikaj lepega povedati že veliki Tolstoj, kaj šele Dostojevski! Iz te duše izhaja tako melos kot občutenje sveta in sicer bolj lokalnega, zlasti prekmurskega življenja, tako da se občinstvo, ki mnoge Kreslinove pesmi zna na pamet, s tem svetom zlahka identificira, čeprav ni »od tam«. Vtis je bil, kot da bi v polnih Križankah vsaj za uro ali dve vsi radi bili »Prekmurci«.
Koliko melodij je čisto njegovih in koliko ne, koliko besedil je sam napisal in koliko kdo drug, morda ni bistveno vprašanje, če vse skupaj »nastopa« kot pristna »štimunga«.
Vlado Kreslin morda iz leta v leto preveč ponavlja iste obrazce in rituale ter morda premalo poskrbi za vsakokratno spočetje kakšne nove melodije, ki še ni v ušesih, »ostale« glasbenike (tu mislim na Big band Nova iz Nove Gorice pod dirigentskim vidstvom Damjana Valentinuzzija) pa nekako potiska v drugi plan ali kot dodatno spremljavo pri uresničevanju svojih koncertnih zamisli. Morda, ker je bil vtis, da so se gostje z »matičnim« Kreslinovim ansamblom vendarle precej uspešno združili, a hkrati podredili!
Kreslin ima še nekaj let zagotovljen odmev in uspeh, a bo vendarle treba paziti, da ponavljanje istega ne pripelje do dolgočasnosti! Po principu, ah, Kreslina že poznam, sem že vse slišal!
