Tiskane izdaje
Od oktobra je del borze LiveCoin.net vib, kriptovaluta podjetja Viberate, ki je pred časom v štirih minutah in 42 sekundah prodalo za deset milijonov dolarjev žetonov in se uvrstilo med novice številnih domačih in tujih medijev. Osnovni namen platforme je povezati in ovrednotiti sodelujoče v procesu izvajanja glasbe v živo.
Zamisel je nastala iz lastnih izkušenj, kajti Uroš Umek, svetovno znani didžej, ter člana njegove ekipe Vasja Veber in Matej Gregorčič so nekaj takšnega v poslu zelo pogrešali. »Viberate naredi glasbeni posel povsem transparenten, kajti ko se bodo najemali glasbeniki prek te platforme, bodo pogodbeno zavezani in tudi izplačani. Lahko se po izplačevalo v vibih, ki so naša kriptovaluta. To valuto bo lahko zaslužil vsakdo, ki se bo prijavil na platformo in začel vpisovati podatke in popravke. Ta denar bo lahko unovčil na različne načine, tudi za nakup vstopnic za koncerte in še marsikaj. Od 6. oktobra je naš vibe tudi del borze svetovnih kriptovalut LiveCoin.net, kamor se je podjetje Viberate, ki je pred časom v štirih minutah in 42 sekundah prodalo za deset milijonov dolarjev svojih vibe žetonov, pogumno podalo,« je še povedal Matej Gregorčič.
Neusmiljena statistika
Glasbeni posel se je v zadnjih dvajsetih letih radikalno spremenil in velik del sprememb je prinesla digitalna revolucija. Spremenila se je produkcija glasbe, saj se zgoščenke skorajda ne uporabljajo več, novi računalniki niti nimajo več predvajalnikov. Glasba je lahko dostopna, glasbenikov pa veliko.
»Naša glasbena platforma Viberate sledi temu, da je težko postati opazen. Nekoč so bile za glasbenike vstopne ovire velike, ko pa si enkrat izdal album, si se že prebil v manjšo množico. Zdaj pa ni več tako močnih vstopnih ovir, je pa zato v naslednjem koraku težko izstopati iz velike množice glasbenikov. Z internetom in glasbenimi spletnimi stranmi je postala glasba vsem dostopna, vendar je dejstvo, da je ponudbe zelo veliko. Za nekoga, ki ima 50 ogledov na youtubu in deset prijateljev na facebooku, se ne bo nihče potrudil in si ogledal njegov video,« razlaga Matej Gregorčič.
»Pred kakšnimi tridesetimi leti je bil radijski glasbeni urednik tisti, ki je določal okus, ko je dejal, da je nekaj dobro, in to predvajal na radiu. Danes pa je statistika tista, ki določa, kaj je vredno poslušanja. Če si takrat pripravljal koncerte, si preprosto poslušal, kaj se vrti po radiu. Danes organizatorja zanima analitika. Skladba, ki so jo v enem mesecu stomilijonkrat predvajali, bo skupini zelo pomagala. Če dobim to glasbeno skupino dokaj poceni, lahko predvidevam, da bo dovolj velika množica kupila vstopnice za njen koncert,« meni Gregorčič.
Kako v pravem času
Ključno je to, da je iz grafov razvidno, kako se komu povečuje priljubljenost in kako temu sledi njegova cena. Sprva cena zamuja slavo, po vrhuncu slave pa cena prehiteva njegovo priljubljenost. Za njegovega agenta, človeka, ki trži nastope glasbenikov v živo, je pomembno, da je najvišja razlika med ceno in priljubljenostjo v korist višine cene. To pomeni, da zakupi glasbenika, ko mu priljubljenost hitro raste, cena pa temu še ne sledi. Bo pa prišla, recimo, čez nekaj mesecev, ko ga bo že drago prodal. Če sem ga kupil za dva tisoč evrov, čez tri mesece bo pa vreden deset tisoč evrov, sem naredil dober posel. Če bi ga kupili po vrhuncu slave, kot, recimo, če bi zdaj kupili Korejca Psyja, ki je imel velikansko uspešnico Gangnam Style, bi ga zdaj zagotovo preplačali.«
Drugi vidik te platforme je, da so ljudje, ki delajo v glasbeni industriji, praviloma prestari in nimajo več stika z glasbenim občinstvom. »To se sliši precej smešno, vendar sem že jaz prestar. Če organiziram koncert, vem, da na koncerte hodijo večinoma mladi med 18. in 28. letom. Jaz pa sem star 43 let, torej najmanj petnajst let starejši. Če zanje organiziram koncert, nimam stika z mojim ciljnim občinstvom. Kako naj jaz vem, kaj je zdaj glasbeno dovolj atraktivnega. Zato hočemo na platformi Viberate milijarde podatkov, ki jih dobimo vsak dan, z algoritmi preračunati, da bi profesionalcem v glasbenem poslu omogočali, da se lažje smiselno odločajo,« razlaga Gregorčič.
Štirje stebri priljubljenosti
Vsak glasbenik ima štiri stebre svoje kariere, ki lahko usklajeno ali pa neustaljeno vplivajo na njegovo kariero. Prvi steber je glasbena priljubljenost. Če imaš uspešnico, ki je okužila vse, bodo drugi stebri sledili. Drug steber je koncertna priljubljenost. Nekateri glasbeniki so nekoč imeli uspešnice, vendar je njihova koncertna priljubljenost lahko še vedno zelo velika. Potem gre tu še za njihovo medijsko priljubljenost, ki je vsota njihove medijske prepoznavnosti. Če slavni igralec ustanovi rockovsko skupino, je to takoj zelo zanimivo. Četrti steber pa je poslovna mreža, iz katere je razvidno, s kom kdo dela. Tisti, ki bo v sodelovanju z Madonno posnel pesem, bo relativno hitro zgradil tudi druge stebre svoje priljubljenosti, ratinga, ki med drugim kaže položaj nekoga na lestvici platforme Viberate.
Iz facebooka se, recimo, lahko poberejo podatki, od kod ima glasbenik oboževalce. Severina jih ima veliko v državah, nastalih iz nekdanje Jugoslavije, in ne prav veliko v Italiji. Tam se lahko proda, v Italiji pa ne. Organizator dogodka ima na voljo tudi podatke, kje vse je glasbenik nastopil, in po tem presodi, ali je zanj zanimiv.
Na platformi se zbirajo podatki za posamezne dogodke, prostore, kjer se nastopa, glasbenike, v prihodnje pa tudi za organizatorje dogodkov. Te profile bodo še oblikovali. Tako bodo vsi lahko preverili dosedanje izkušnje in uspešnost potencialnih sodelavcev.
