Tiskane izdaje
Vlada je mnenje sprejela po tem, ko je državni svet vložil zahtevo za oceno ustavnosti 86., 86.a, ki predpisujeta glasbene kvote, ter 109. člena zakona o medijih, ki se nanaša na pristojnosti Akosa. Obenem pa je izrazila še mnenje o pobudah Dejana Štamparja in drugih ter Radia City in Miroslava Hoelbla za začetek postopka za oceno ustavnosti zakonskih členov o glasbenih kvotah.
Kot ključen argument za ustavno dopustnost določb o deležih slovenske glasbe vlada navaja, da je namen teh določb v uresničevanju zakonsko definiranega javnega interesa na področju medijev. Ta med drugim obsega ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete ter spodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev, kamor sodi tudi glasba, ter zaščito slovenskega jezika kot temeljnega načela na področju medijev.
Posegi v pravice medijev za vlado niso prekomerni
Po mnenju vlade predpisani deleži slovenske glasbe ne predstavljajo prekomernih oziroma nesorazmernih posegov v ustavno zagotovljene pravice medijev, saj je večinski oziroma znatnejši del glasbenega oddajnega časa – kar 80 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe pri zasebnih radijskih in televizijskih programih – na voljo za tujo glasbo oziroma katerokoli glasbo po svobodni in avtonomni izbiri izdajatelja radijskega ali televizijskega programa.
Zakonske določbe tudi v ničemer ne posegajo v svobodo oziroma avtonomijo glasbenih urednikov glede izbora posameznih slovenskih skladb, s katerimi zapolnijo predpisan delež slovenske glasbe. Poleg tega ne vplivajo na t. i. govorni del programa oziroma na uredniško oblikovane programske vsebine, saj je doseženi delež slovenske glasbe odvisen le od obsega vse predvajane glasbe, in ne vsega oddajnega časa.
Vlada zavrača tudi očitke o naskladju
Vlada se prav tako ne strinja z očitkom o neskladju 109. člena zakona. Z namenom poenostavitve in večje učinkovitosti nadzornih postopkov se je namreč zakonodajalec odločil, da celotno področje nadzora nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev programskih deležev oziroma kvot ter dovoljenj za izvajanje radijske dejavnosti prenese v pristojnost Akosa, s čimer je bila med drugim dosežena večja neodvisnost nadzornih in inšpekcijskih postopkov.
Takšna ureditev je tudi v skladu z direktivo Evropskega parlamenta in Sveta iz leta 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje.
Tako so po ureditvi iz 109. člena zakona o medijih izdajatelji radijskih in televizijskih programov, katerih položaj je pri pridobitvi dovoljenja za izvajanje radijske in televizijske dejavnosti, načinu izpolnjevanju obveznosti in nadzoru v bistvenem enak, izenačeni po določbah o nadzoru, kar je tudi v skladu z ustavnim načelom o enakosti pred zakonom. Nadzor pa je usklajen tudi z določbami zakona o inšpekcijskem nadzoru in zakonom o prekrških, meni vlada.
