Zaključek 52. jazz festivala Ljubljana: vpogled v zgodovino in razvoj jazza

Repertoar zaključnega dneva letošnjega 52. jazz festivala Ljubljana je tako rekoč stik preteklosti in sodobnosti. 
S prepletom imen glasbenikov, ki sodelujejo in se medsebojno navdihujejo, ponuja svojevrsten vpogled v zgodovino in razvoj jazza.

Starosta, saksofonist Charles Lloyd, namreč prihaja z veliko mlajšo zasedbo glasbenikov, ki vehementno črta smernice prihodnosti te glasbe. Jason Moran, Eric Harland in Nasheet Waits je nekaj jazzovskih zvezd mlajše generacije, ki jih bomo danes lahko slišali v različnih zasedbah.

Charles Lloyd, triinsedemdesetletni pihalni multiinstumentalist (tenor in alt saksofon, flavta in bolj eksotični pihalni instrumenti), je 
v dolgoletni karieri sodeloval z večino imen v zgodovini jazza. Najprej se je vrgel v bluesovske vode in igral v zasedbah B. B. Kinga in Howlin' Wolfa, nato se je spustil 
v svet post bopa, straight-ahead in free jazza. Prevzel je vodstvo zasedbe bobnarja Chica Hamiltona, se pridružil sekstetu saksofonista Cannonballa Adderleyja in sodeloval s Herbiejem Hancockom, Ronom Carterjem in Tonyjem Williamsom. Melodičnost in spiritualnost njegovega igranja in kompozicij so primerjali z ustvarjalnim nabojem Johna Coltrana.

V drugi polovici šestdesetih let se je proslavil s svojim kvartetom, v katerem so se predstavili takrat dvajsetletni pianist Keith Jarrett, basist Cecil Mc Bee in bobnar Jack DeJohnette. Njihov album Forest Flower je bil eden prvih jazz albumov, ki so ga prodali v milijonski nakladi. V sedemdesetih letih se je Lloyd nekoliko oddaljil od jazza in se pridružil surf rockerjem Beach Boys ter v dveh skladbah sodeloval tudi pri albumu Full Circle skupine The Doors. Nato je svojo kariero za nekaj časa prekinil. Nazaj v glasbene vode ga je zbezal šele tedaj osemnajstletni francoski pianist Michael Petrucciani, s katerim sta nastopala v osemdesetih. Lloydovo ustvarjanje je močno zaznamovalo tudi prijateljevanje in ustvarjanje z zdaj že pokojnim bobnarjem ­Billyjem Higginsom.

Lloyd s pomlajeno zasedbo

Njegovo glasbo z močno sporočilnostjo zdaj barva nov kvartet jazzistov mlajše generacije. »Zdi se, kot bi mi ga poslal Higgins,« Charles Lloyd večkrat pravi za svojega novega bobnarja Erica Harlanda, 
s katerim odkriva nove glasbene dimenzije. Harland mu je predstavil basista Reubena Rogersa in svojega sošolca, pianista Jasona Morana, 
s katerim sta leta 1999 posnela Moranov debitantski album Soundtrack to Human Motion. V tej postavi je Charles Lloyd New Quartet leta 2008 izdal album Rabo de Nube.

Nove Lloydove kompozicije tako poganja kreativna energija mlade zasedbe, v kateri ne gre zapostaviti intimnih, intenzivnih samostojnih nastopov Lloyda in Jasona Morana. Šestintridesetletnega pianista je revija Rolling Stone že pred leti razglasila za najbolj provokativnega misleca v sodobnem jazzu. S svojim drznim in inovativnim pristopom k improvizaciji je osvojil občinstvo in kritike. Že njegov drugi album Facing Left, na katerem je bobnarja Erica Harlanda zamenjal Nasheet Waits, pridružil pa se jima je še basist Taurus Mateen, so kritiki označili za klasiko. S triom, poimenovanim The Bandwagon, so začrtali nove smeri sodobnega jazza, JazzTimes pa jih je oklical za »najbolj vznemirljivo ritem sekcijo v jazzu«. Lani je Moran prejel prestižno nagrado MacArthurjevega sklada, imenovano tudi genius award – vredno pol milijona dolarjev, ki jo podeljujejo perspektivnim mladim, ne glede na področje delovanja, kot priznanje njihovi originalnosti, pronicljivosti in potencialu.

Nasheet Waits igra 
tudi z Igorjem Lumpertom

Vse atribute bi prav tako lahko pripisali newyorškemu bobnarju Nasheetu Waitsu, ki ga bomo ­vključno z včerajšnjim nastopom 
s saksofonistom Tonyjem Malabyjem in basistom Williamom Parkerjem, na letošnji izdaji jazz festivala lahko slišali kar v treh različnih zasedbah. Sin bobnarja Fredieja Waitsa je svoj slog za bobni gradil že od mladih let in se našel nekje med modernostjo in tradicijo. Nasvete je dobival tako od svojega očeta kot od mentorja Maxa Roacha, ki ga je tudi prvi potisnil v ospredje, ko ga je povabil v perkusionistično zasedbo M'Boom, v kateri je Waits 
z ramo ob rami igral tudi z najljubšim bobnarjem Milesa Davisa Tonyjem Williamsom.

»Nasheet je zelo navdihujoč, odpira nove svetove,« je o Waitsu povedal slovenski saksofonist Igor Lumpert, ki je mladega bobnarskega zvezdnika spoznal v New Yorku, kjer živi že deset let, in ga povabil v svoj trio. Skupaj z basistom Christopherjem Tordinijem smo jih lahko slišali že lani v Cankarjevem domu. Letos bodo Lumpertove novejše kompozicije v okviru svoje turneje predstavili na 52. jazz festivalu Ljubljana. Njihov današnji nastop ob 12. uri v Klubu CD pa bo v živo posnet in ovekovečen na prvi skupni plošči, ki bo izšla pri založbi Clean Feed. V prihodnjih dneh se bo Lumpert kot rezidenčni umetnik predstavil tudi na Lentu, kjer bo soustvarjal program na Jazz podiju. Že jutri se mu bo poleg Nasheeta­ Waitsa­ na mariborskem odru pridružil saksofonist Tony Malaby, sicer Lumpertov učitelj na New School v New Yorku. Njegove kompozicije bo igral tudi Štrajh kvartet.