Tiskane izdaje
»Skozi okno sem lahko zgolj opazoval glavni oder. Prepričan sem bil, da ga bo nevihta podrla,« je priznal glavni organizator Boban Milunović, ko smo mu namenili besedo sočutja. Tretji, najmanjši oder, namenjen novincem, pa je tako poškodovala, da so za tisti dan odpovedali vse nastopajoče. Sočutja so bili deležni tudi vsi, ki so takrat bivakirali na travnikih v tolminskem predmestju. »Ah, poglej jih. Je videti, kot bi jim bilo mar?« se je nato nasmehnil in ošvrknil množico, ki je z nemškimi Iced Earth že doživljala prvo ekstazo.
Prireditelji so sicer trdili, da niso prodali vseh 12.000 vstopnic, kolikor jih je bilo na voljo za festival, toda več ljudi prizorišče bržkone še ni videlo. Občinstvo je namreč čakalo predvidljivo nepredvidljivega Marilyna Mansona, morda celo nekoliko netipičnega umetnika za metalski festival. Ameriški dežurni krivec za svetovne katastrofe ali presoljeno juho je imel tokrat nekaj smole že zaradi zvokovnih tehničnih težav, ki jih je zakrivila nevihta nekaj ur prej, smolo pa so imeli tudi pričujoči, ki so ga tako nestrpno pričakovali. Veliko je bilo Slovencev, saj je sončno stran Alp obiskal po desetletju. V Križankah takrat ni navdušil, na MetalDays se prav tako ni odrezal z odliko že zaradi tega, ker je program skrajšal za pol ure. Toda ... Videti umetnika, ki nam na prefinjeno grob način predstavlja pokvarjenost sveta, navsezadnje pa sporoča zgolj to, da naj ne bomo hinavci, je bila velika čast.
Foto: Tomi Lombar/Delo
Marilyn Manson je dokazal, da je samosvoj, a vendarle umetnik, in obenem tudi, da se mu pod debelo plastjo maske koža prav tako guba in da se za umetniškim imenom hočeš nočeš vedno skriva zdaj 48-letni Brian Hugh Warner, ki ima vso pravico biti ranljiv po očetovi smrti. Kdor pa je pričakoval cirkuško predstavo nekoga, ki da mora za vsako ceno šokirati z edinstvenim, neponovljivim nastopom, je pač ostal razočaran.
Odlični vikingi
Torkov švedski večer je bil najverjetneje najboljši večer festivala v vseh petih izvedbah. Katatonia so z težkometalno liriko na najboljši možni način pripravili teren rojakom iz Amon Amarth. Vikingi so v Tolminu precej redni gostje, toda tokrat so pripravili največ. Glede nosilnih imen je nemška pevka Doro še vedno dovolj poskočna, med Opeth se je tehniki spet nekoliko zakolcalo, toda impresivnosti to ni zmanjšalo. Včeraj so vse odpihnili še družbenokritični Heaven Shall Burn. Po piko na i so obiskovalci sicer ves teden hodili še pod dva manjša odra, skupno pa je Tolmin pretreslo več kot sto skupin.
Toda kako zvezdniški so zvezdniki s svojimi zahtevami za prireditelje? Z metalci očitno ni težav. »Bendi, vključno z Mansonom, nimajo posebnih zahtev. Ko namreč rezerviramo posamezno skupino, smo že seznanjeni z njihovimi zahtevami, in že s tem, ko pošljemo ponudbo, se z njimi strinjamo, tako da posebnih presenečenj tukaj ni. Večina si verjetno predstavlja, da so to zelo zahtevni ljudje, vendar večinoma ni tako. To so ljudje, ki dobršen del leta preživijo na turnejah, in so navajeni življenja potujočih glasbenikov. Praviloma so zadovoljni že s tem, da imajo tople in čiste sanitarije, dobro hrano in pijačo ter mir pred nastopom in po njem,« je opisala Nika Brunet iz organizacijske ekipe. »Seveda pa lahko izjeme potrjujejo pravilo.«
Policijski turistični delavci
Ne glede na zveneča imena, velikost skupin in kakovost izvedbe je še vedno najbolj opazna in občudovanja vredna pripadnost črni subkulturi, ki pa je navznoter bolj mavrična od mavrice. Ne glede na količino popitega piva, tudi kakšno nerodnost, ostajajo prijazne duše, ki so posvojile Tolmin in Slovenijo. »Kupila sem že karto za naslednji MetalDays, ker pa me je nekoliko zeblo, sem kupila še karto za Winter Days of Metal v Bohinju. V tem paketu namreč dobiš še hoodyja. Smuči pa že imam,« se je nasmehnila Nizozemka Mechteld, ki je v Tolminu doživela že osem težkometalnih počitnic.
Foto: Tomi Lombar/Delo
Tako dobrih gostov ni
Mestu, ki je po številu prebivalcev trikrat manjše od festivala, se obisk potetoviranih dolgolascev iz kar približno petdesetih držav vseh celin lepo pozna. Če banke svoje bankomate v Tolminu polnijo enkrat na teden, jih med MetalDays vsak dan. Trgovine delajo v nekakšnem obsedenem stanju, kot da od jutrišnjega dne ne bodo več obstajale. Lokali v enem tednu dobijo večmesečne zaslužke.
»Vsi festivali se poznajo, toda MetalDays je vseeno izjema. Tako dobrih gostov, kot so metalci, enostavno ni,« je povedal Jusuf iz okrepčevalnice Soča 202. Na polno delajo več kot dvanajst ur vsak dan. »Prav vedno pustijo tudi lepo napitnino. Pa niso tako dobrodošli zgolj zaradi denarja. Ne glede na gnečo in njihovo stanje človek kar ne more verjeti, kako čiste toaletne prostore pustijo za sabo ob koncu dneva,« je še ponazoril.
Organizatorji posoškim ustvarjalcem dovoljujejo postavitev stojnic z lokalnimi izdelki. Obiskovalci si jih z zanimanjem ogledujejo in kakopak tudi kupijo. »Stojnico imam tukaj postavljeno prvič, s prodajo pa sem tako kot drugi zelo zadovoljna. Obiskovalci kupujejo veliko, toda cenejše izdelke,« je pojasnila Katarina Roner, ki prodaja lesene izdelke.
Tolmin danes večini maha v slovo in komaj čaka njihove vrnitve, čeprav se bodo nekateri zadržali še kakšen dan več. Rehabilitacija je namreč nujna tudi za najbolj jeklene. Novih moči pa bo nekaj dni nabiralo tudi mesto, ki bo med 7. in 11. avgustom gostilo Punk Rock Holiday.
