Do 5. maja je pri Figovcu v Ljubljani na ogled razstava koncertnih plakatov, ki sta jo organizirala Tam-Tam inštitut in Sigic. Na ogled je 41 koncertnih plakatov, ki so na prodaj v velikosti B3 v spletni trgovini dobrodelnega društva MiDelamoDogodke, ki skuša pomagati najranljivejšim v glasbeni industriji. Plakate je izbrala žirija v sestavi Emil Kozole (Ljudje), Tomaž Drozg (Tam-Tam) in Peter Baroš (Sigic). Na javno povabilo je prispelo 170 plakatov različnih glasbenih žanrov z vseh koncev Slovenije. Vsi bodo uvrščeni v digitalni arhiv slovenskega plakata, ki nastaja pod okriljem Tam-Tam inštituta.

Za prodajno razstavo Koncertni plakat na plakatnem razstavišču Figovec so se sodelujoči odločili, da bi nadgradili akcijo društva MiDelamoDogodke, ki je s prodajo majic zbiralo denar za številne udeležence v glasbenem poslu, predvsem tiste, ki se jih običajno ne opazi, kot so tonski mojstri, scenski delavci, lučkarji in številni, ki skrbijo, da glasbeni in koncertni dogodki potekajo brez zapletov. Odrski delavci namreč zaradi izpada prihodkov iz njihove osnovne dejavnosti potrebujejo pomoč. Kupci izbranega plakata bodo ­podprli tiste, ki na koncertih skrbijo za zvočno in vizualno izkušnjo in so zdaj zaradi prepovedi koncertnih dogodkov na robu preživetja. S tem skušajo organizatorji ohraniti ljudi in njihovo znanje, saj si vsi želimo vrnitve vrhunskih koncertov in vrhunskih zvočnih ter lučnih tehnikov in drugega ­profesionalnega kadra, brez katerega takšni koncerti niso mogoči.

Digitalni muzej plakatov

»Srečali sta se vlogi in poslanstvi Sigica in Tam-Tam inštituta, ki se ukvarjata tudi z digitalizacijo in arhiviranjem kulturne dediščine, Sigic na področju glasbe, Tam-Tam inštitut pa na področju plakata. Tako je nastala razstava 41 izdelkov na temo koncertnega plakata, prispelo je 170 plakatov, ki bodo umeščeni v omenjeni digitalni arhiv slovenskega plakata. Ker so trenutno razmere v glasbenem svetu katastrofalne, se nam zdi pomembno, da so vsakršne z glasbo povezane javne intervencije hkrati ozaveščevalne akcije. Na eni strani opozarjajo na to družbeno katastrofo, na drugi pa pozivajo javnost, naj ukrepa in kaj prispeva, če ji je do tega, da bo koncertna scena ponovno zasijala in zablestela. Če že več kot leto dni niste kupili vstopnice za koncert, je morda zdaj priložnost, da si omislite koncertni plakat in tako pomagate najranljivejšim posameznikom iz tega posla. Zlasti če je to plakat koncerta, ki ste ga obiskali in na katerega vas vežejo lepi spomini,« je poudaril Peter Baroš, generalni sekretar Sigica.

Pomen koncertnega plakata

Z razstavo si želijo v javnosti utrditi pomen koncertnega plakata kot medija s področja vizualne umetnosti, ki komunicira koncertne dogodke ter pomembno prispeva k njihovi dostopnosti. Plakat je nepogrešljiv del glasbenega življenja, soustvarja glasbeno sceno ter kaže stanje in razvoj trendov grafičnega oblikovanja v različnih obdobjih in sočasne tehnološke spremembe. Z navzočnostjo v mestu koncertni plakat hkrati pomembno razširja kulturni prostor in bogati javno življenje, so sporočili organizatorji.

Slovenska glasbena scena, predvsem njen koncertni del, doživlja katastrofalno leto, ki ga še ni konec. Odgovorni se ne potrudijo, da bi dali smiselna navodila, pod kakšnimi pogoji bi bilo varno izvajati tudi prireditveno dejavnost. Pri nas je podobno kot v svetovnem glasbenem ekosistemu, situacija je tesnobna. »Dobesedno gre za strah pred ničem, ta nič pa je prisoten v dejstvu, da nihče ne ve, kdaj se bodo koncerti v pravem pomenu besede vrnili v družbeni vsakdan. Je pa tudi res, da prijatelja spoznaš v nesreči, in tako je tudi s slovensko glasbo. V času krize je pridrlo na plan precej posameznikov, ki so aktivisti v pravem pomenu besede. So artikulirani, študirajo in analizirajo primere tujih držav, komunicirajo z odločevalci. Morda je to obliž za rane tistih, ki menijo, da je domača glasbena scena prepuščena vnemar. Ni tako. Predstavniki glasbene scene še niso bili tako konstruktivno angažirani, tako med seboj kot v razmerju do odločevalcev. To daje optimističen občutek za prihodnost, saj razmere za slovensko glasbo tudi pred koronavirusom niso bile pravljične. Upam, da bo ta aktivistični naboj vztrajal, tudi ko se bodo razmere z virusom stabilizirale,« meni Baroš.

Marilyn Manson, Križanke, 2007, oblikovalec Roman Bahovec, naročnik Škuc Ropot

Ni koncertov, ni plakatov

Ob poudarjenem pomenu grafičnega oblikovanja v glasbi in njegove vloge pri oblikovanju raznolikih glasbenih (sub)kultur, si želijo organizatorji z razstavo Koncertni plakat opozoriti tudi na problematiko vizualnih ustvarjalcev s področja glasbenih dejavnosti, ki tako kot glasbeniki, koncertni organizatorji in tehniki občutijo posledice ukinitve javnih koncertnih dogodkov zaradi epidemije koronavirusa. Če namreč ni koncertov, ni tudi naročnikov koncertnih plakatov.



Po Baroševih besedah življenje brez koncertov pomeni osredotočanje na tiste dejavnike glasbenega življenja, ki so prav tako pomembni za profesionalno ukvarjanje z glasbo. »Koncerti niso edini vir zaslužka glasbenika. Zlasti ne danes, ko se odpira vse več kanalov, tudi z dostopom do globalnega glasbenega potrošnika. Z glasbo se je mogoče preživljati na mnogo načinov, a je za to treba imeti veliko volje, znanja in spretnosti. Samo upam lahko, da slovenski glasbeniki in glasbenice delujejo v tej smeri, seveda jim skušamo na Sigicu pomagati v obliki različnih delavnic, posvetov in svetovanj. Je pa treba priznati, da je koncert še vedno ključni generator glasbenega ekosistema. Nanj so vezane turneje in izdaje albumov, ki jih še vedno večinoma prodajajo ravno na koncertih. Dokler ni koncertov, lahko glasbenik marsikaj postori, da bo koncertno sezono pričakal v nizkem startu in dobri kondiciji. Mislim, da bo nadaljnji razvoj glasbenikov odvisen predvsem od uspešnosti tega starta.«