Tiskane izdaje
Ko so v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja izumili digitalni plošček, znan kot compact disc, so bili prepričani, da je to idealen in večen nosilec glasbenega zapisa. Množično so cedeje izdajali v devetdesetih letih in kakšnih dvajset let so bili osnovna oblika glasbene prodaje. Potem so z novimi glasbenimi formati, lahkotnostjo kopiranja in internetnimi načini prodaje in podajanja glasbe postali redkost. Večnost ni dolgo trajala.
Pričakovati je, da bo prodaja glasbe še nekaj časa padala, vedno pa bodo obstajali avdiofili, ki bodo kupovali glasbo v fizični obliki. Nina Meden, vodja marketinga pri slovenski izpostavi ene največjih glasbenih korporacij Universal Music, je povedala, da je lani pod njihovim okriljem v Sloveniji izšlo več kot 1500 albumov v fizičnem in digitalnem formatu, k temu lahko prištejemo še albume, ki so v Sloveniji na voljo prek tujih spletnih trgovin. Poleg cedejev, ki so še vedno najbolj razširjen fizični nosilec zvoka, je Universal Music izdal približno 900 vinilnih plošč ter tri glasbene kasete. Slednje so predvsem nišni izdelki za oboževalce, kot je na primer kaseta Guardians of the Galaxy: Awesome Mix Vol. 2, in ne predstavljajo pomembnega deleža glasbene prodaje.
Po njenem mnenju so trenutni trendi glasbene potrošnje v Sloveniji podobni svetovnim: v splošnem lahko govorimo o obratu od fizičnih proizvodov k digitalni potrošnji, torej prenašanju glasbe (downloading) in še posebej k pretočnemu poslušanju oziroma pretakanju glasbe (streaming). V Sloveniji imamo danes več legalnih možnosti uporabe glasbe kot kdaj prej. Regijsko gledano imamo celo največji izbor digitalnih platform: iTunes, Apple Music, Deezer, Tidal in Google Play, če jih naštejemo le nekaj. Poleg stalne rasti na digitalnem področju iz leta v leto opažamo porast prodaje vinilnih albumov.
Klasika še vedno na cedeju
Zanimivo je tudi, da delež prodanih cedejev variira glede na žanr. Pri klasični glasbi in jazzu je cede še vedno prevladujoč format. Danes lahko ljubitelji glasbe izbirajo med široko ponudbo formatov oziroma načinov poslušanja glasbe in mnogo poslušalcev se odloči za več možnosti.
Čeprav je zaznaven porast digitalne potrošnje glasbe, sploh pri mlajšem občinstvu, obstaja želja po nečem oprijemljivem. Pri tako imenovanih milenijcih gre predvsem za kupovanje vinilnih plošč in ekskluzivnih kolekcij za oboževalce oziroma box setov, ki vključujejo dodatne proizvode, vendar je cede še vedno najbolj prodajan nosilec zvoka.
»Pričakujemo, da bosta digitalna potrošnja glasbe in predvsem pretočno poslušanje glasbe v Sloveniji še naprej rasla, pri čemer bodo poslušalci do glasbenih platform dostopali predvsem prek mobilnih in podobnih naprav, prav tako bo naraščala uporaba pametnih zvočnikov. Poleg digitalne potrošnje bodo fizični proizvodi ostali del ponudbe založb, naj je to cede, vinilka ali kombinacija proizvodov,« je dodala Nina Meden.
Pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija imajo domačo prodajno uspešnico, nov album Porkaeva! Iztoka Mlakarja, ki so ga že nekajkrat ponatisnili in do sredine januarja prodali kar 6078 izvodov, je povedala Mojca Menart. Lani je ta založba izdala 21 albumov, osem med njimi tudi v digitalni različici. Samo v digitalni obliki so izdali devet kompilacij in nobene vinilke. Dodala je zanimivost, da prodaja fizičnih nosilcev pada, a še vedno prodajajo predvsem tisti, ki tudi koncertirajo. »Nemški kolegi so mi povedali, da na področju resne glasbe in jazza s fizičnimi nosilci še vedno ustvarijo več kot 80 odstotkov, v Franciji pa še več.«
Dodala je, da svetovne uspešnice seveda tudi z digitalno distribucijo zelo veliko zaslužijo na vseh svetovnih trgih, lokalno pomembnim avtorjem in izvajalcem pa praktično ne prinesejo nič oziroma res zelo malo. »V Sloveniji imamo še ta problem, da se ljudem zdi bolj ali manj samoumevno, da je glasba zastonj in da nepooblaščeno pretakanje intelektualne lastnine ni kriminalizirano. Tako pri nas najboljši in najbolj priljubljeni avtorji, izvajalci ter založniki pa tudi država z nepobiranjem davka izgubljamo na sto tisoče evrov.«
Tako kot zadnja leta bo gotovo tudi v prihodnje čedalje pomembnejši stik z živo glasbo, torej koncerti, dostopnost posnetkov pa bo razpršena na več nosilcev. Mojca Menart je prepričana, da bi bilo nujno poravnati nadomestila za uporabo glasbe pri viru, kar je vključeno v ceno različnih nosilcev (ploščki, vinilke, USB-ključki, diski, mobilni telefoni) in v ceno naročnin na internet, kabelske operaterje, ter jo ustvarjalcem tudi pravično razdeliti.
Pri založbi Celinka so lani izdali trinajst cedejev, od katerih so vsi imeli digitalno izdajo, ter en album le v digitalni obliki, je povedal Janez Dovč. O smislu izdaje albumov v cede formatu tudi Dovč meni, da je to predvsem promocijski ali arhivski izdelek za knjižnice. Za Boštjana Menarta, ustanovitelja založbe Menart Records, je »sedanjost in prihodnost poslušanja glasbe streaming [pretakanje]. Razlike so ali bodo samo v kakovosti, ki jo ponudnik da od sebe. Večina glasbe se posluša na prenosnih zvočnikih in slušalkah, zato je trenuten standard za 99 odstotkov poslušalcev zadovoljiv. Poslušalci v Sloveniji so nezahtevni, zadovoljni so celo s poslušanjem močno stisnjene glasbe na youtubu. To podjetje žal nič ne vrača ustvarjalcem, saj izkorišča zbirokratiziran slovenski državni aparat, ki ne zna urediti, da imetniki avtorskih pravic dobijo, kar jim pripada.«
Oaza brezplačnosti
Prav tako se mu zdi nesprejemljivo, da zaradi nedejavnosti urada za intelektualno lastnino pri nas še vedno nimamo najpopularnejšega svetovnega ponudnika pretočne glasbe Spotify. »Trenutno sta v Sloveniji še najbolj razširjena Deezer in Apple music. Oba sicer ponujata skoraj vso glasbo na svetu, vendar imata zaradi zastonjkarstva, znanega za Slovence, še vedno zelo malo naročnikov.« Sara Martinovič Zevnik z založbe Nika Records je povedala, da so lani izdali dvajset albumov, od tega je bilo štirinajst natisnjenih na cedejih, en album pa v formatu vinilne plošče. Vse albume prodajajo tudi digitalno, torej z možnostjo nakupa mp3-jev in pretočnega poslušanja na različnih platformah.
»Svetovni trendi so se občutno pomaknili v smer pretočnega poslušanja, Slovenija pa ostaja kot nekakšna oaza, kjer velja pravilo, da je vse, kar je na spletu, preprosto brezplačno. Ko pri nas na založbi sprašujemo mlade glasbenike, kje poslušajo glasbo, hitro ugotovimo, da albumov ne kupujejo na nosilcih zvoka, da niso naročeni na kakšno izmed pretočnih platform in da večinoma poslušajo glasbo na youtubu, ki pa pri nas na žalost ni primerno vpet v sistem in zato za glasbenike ne pomeni resnega vira zaslužka.«
Založba Klopotec, ki jo vodi Iztok Zupan in je znana po gurmanskem glasbenem naboru, je lani izdala 20 cedejev, nekatere med njimi tudi v digitalni obliki. Tako Zupan, ko tudi drugi vprašani, se strinja, da se največ glasbe proda digitalno, potem kot cedeji, nato vinil, spet se vrača kaseta, kar je zanimiv hipsterski pojav. Prodaja vinilk gre krepko navzgor, vendar še ni blizu prodaji cedejev. Po njegovem mnenju je cede format albuma podcenjen in »prepričan sem, da večina poslušalcev sploh ne ve, kaj se iz njega da iztisniti. Če naredim dober posnetek, potem dela na cedeju bolje kot večina vinilov. Založba Klopotec bo cedeje v manjši količini še izdajala - z ročno izdelanim ovitkom, s specialnim tiskom - vsaka barva posebej.
Glasbena industrija se nagiba k temu, da so albumi v fizični obliki posebne edicije z dodano vrednostjo v oblikovanju, dodatkih, posvetilih. Običajno so to tudi izdaje izvajalcev, ki so se uveljavili v času, ko so bili vinilke ali cedeji popularni, in danes njihovi zvesti oboževalci pričakujejo tudi nove albume v fizični obliki, da jih lahko dodajo v zbirko. Za mlade izvajalce popularne glasbe je vse večja smiselnost digitalnega izvoda albuma, saj bodo novi načini poslušanja in prodaje glasbe zagotovo prihodnost uživanja tovrstne umetnosti, ob hkratnih retro izletih v svet vinilnih albumov, kaset in kakšnih drugih zastarelih načinov glasbenega zapisa.
