Tiskane izdaje
Minuli konec tedna ja v Mariboru potekalo mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus 2015, na katerem se je predstavilo 12 zborov iz sedmih držav sveta: Švedske, ki v svetu zborovske glasbe že dolgo velja za velesilo, Latvije, ki se med te prebija zadnja leta, Nemčije, iz katere smo slišali že veliko dobrih zborov, Irske, ki sicer nima zborovske tradicije, ima pa nekaj vrhunskih zborovskih ansamblov, pa še ZDA in Indonezije, katerih predstavnikov še ni bilo na našem mednarodnem tekmovanju, obe državi pa že dalj časa dokazujeta, da zborovstvo ni zgolj evropska domena.
Sodelovali so še trije slovenski zbori, ki so zadostili kriterijem za udeležbo na tekmovanju Gallus: Vokalna skupina Gallina z Ano Erčulj, ženski zbor čarniCe z novo zborovodkinjo Moniko Fele in APZ Maribor pod vodstvom dirigentke in skladateljice Tadeje Vulc. Na odru Unionske dvorane se je tokrat bil hud boj, pa kakorkoli se to nenavadno ali morda pretirano sliši. Svoje moči je merilo dvanajst skorajda enakovrednih vokalnih sestavov, ki bi »vsi lahko konkurirali za veliko nagrado Evrope,« kot se je izrazil navdušeni poslušalec, predstavnik enega od partnerskih mednarodnih tekmovanj.
Vse do zadnjega tekmovalnega nastopa ni bilo mogoče napovedati zmagovalca. Za tri desetinke točke so mlade Latvijce, Mladinski zbor Maska iz Pinkija prehiteli East Carolina University Chamber Singers iz Greenvilla v ZDA. Zbora nista nova na evropskih zborovskih tekmovanjih, Američani so pred dvema letoma uspešno nastopili v španski Tolosi in pod vodstvom Andrewa Crana prejel več priznanj in nagrad.
Tudi tokrat so se izkazali kot izjemno uglašen ansambel, ki je na slovensko tekmovanje prinesel dela pri nas manj znanih sodobnih avtorjev, pa ne le ameriških. Latvijci pa so lani prav tam osvojili nehvaležno 2. mesto, ob tem pa so bili drugi tudi na lanskih Svetovnih zborovskih igrah v Latviji. Dirigent Janis Ozols je iz svojih pevcev izvabil neverjetno energijo in mladostno razigranost.
Na tretje mesto se je uvrstil irski zbor iz Dublina, pred petouvrščeni moški zbor Svenholm Singers iz Stockholma na Švedskem pa je mednarodna žirija s Heleno Fojkar Zupančič na čelu uvrstila naš, Akademski pevski zbor Maribor, ki se v vsej svoji pevski zgodovini na mednarodnih tekmovanjih še nikoli ni uvrstil tako visoko, kar je brez dvoma zasluga odlične Tadeje Vulc.
Vsi ostali zbori so dobili priznanja za sodelovanje, upoštevati pa je treba, da se je na tekmovanje prijavilo kar 36 pevskih zborov z vseh kontinentov, na JSKD-ju pa so se odločili, da jih v konkurenco sprejmejo le najboljših dvanajst, kar pomeni, da so bili vsi udeleženci pravzaprav polfinalisti tekmovanja.
Od kod tako zanimanje za Maribor in njegovo mednarodno zborovsko tekmovanje?
»V zadnjem času se v svetu pojavlja vse več zborovskih tekmovanj,« pove strokovna sodelavka za zborovsko dejavnost pri JSKD Mihela Jagodic. »Ne le po Evropi, zlasti v Aziji in obeh Amerikah gre za pravo poplavo podobnih prireditev, ki nemalokrat nudijo tudi bogato turistično ponudbo, lepe kraje in podobno. Mariborsko tekmovanje ne sodi v to kategorijo, namenjeno je zborom, ki jih zanima predvsem visoka raven petja in uvrstitev na tekmovanje za veliko nagrado Evrope.«
Vsa ta tekmovanja je mogoče najti na internetu, zborovski svet pa prav dobro ve, katera so katera. Mariborsko je od leta 2008 vključeno v Zvezo tekmovanj za zborovsko veliko nagrado Evrope, v katero so od ustanovitve 1988. leta vključena tekmovanja iz italijanskega Arezza, španske Tolose, francoskega Toursa, bolgarske Varne in madžarskega Debrecena. Zmagovalci teh tekmovanj se vsako leto pomerijo še na skupnem tekmovanju za veliko nagrado Evrope, ki zboru dobitniku in njegovemu dirigentu da še posebno veljavo.
Tudi med temi, Slovenci ne manjkamo: kar dvakrat jo je v zadnjih petnajstih letih dobil Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, enkrat pa Vokalna Akademija Ljubljana, dvakrat dirigent Stojan Kuret in enkrat Urša Lah. če tem dodamo še zbore in zborovodje, ki so se za njo potegovali na finalnih prireditvah, bo ta seznam še krepko daljši.
Slovenci torej na področju zborovskega petja v svetu nekaj veljamo. Po nekaterih izračunih oz. sklepanjih imamo v Sloveniji okrog 10.000 pevskih zborov: otroških, mladinskih, odraslih, posvetnih in cerkvenih ... zadnja leta imamo lepo urejen sistem izobraževanja mladih zborovodij, nad čimer poleg visokošolskih institucij bdi tudi JSKD, ki aktivnim zborovodjem ponuja dodatna znanja v obliki tečajev in seminarjev, čedalje več zborovskih pevcev se glasovno izobražuje.
Imamo odlične mlade skladatelje, ki ustvarjajo kakovostno zborovsko literaturo. K rasti zborovskega petja pa svoje brez dvoma prispevajo tudi kakovostna zborovska tekmovanja: tekmovanje za otroške zbore v Zagorju ob Savi, Naša pesem v Mariboru in bienalno tekmovanje Gallus, letos že 13. po vrsti.
