Tiskane izdaje
Tekmovanje se je začelo desetega junija in se bo končalo s slavnostnim koncertom nagrajencev v zlati dvorani Musikverein 20. junija. Pianiste bo spremljala Camerata Salzburg pod dirigentskim vodstvom Louisa Langréeja.
Beethovnovo tekmovanje je eno najslavnejših in najprestižnejših v tem delu Evrope oziroma na svetu. Ne poteka vsako leto ampak vsaka štiri leta, kar je nekakšen običaj (Chopinovo v Varšavi vsakih okroglih pet let), ker organizatorji menijo, da se lahko le vsaka štiri leta ali pet pojavi nova pianistična in s tem tekmovalna in koncertna generacija.
Dve tretjini pianistov, ena pa pianistk
Zanimivo je, da je na zadnjem tekmovanju zmagal nemški pianist Alexander Schimpf, druge nagrade niso podelili, tretjo pa sta si razdelila Chi Ho Han in Ji Hoon Jun iz Južne Koreje. Leta 2005 in 2001 sta prav tako zmagala nemška pianista; Herbert Schuch in Oliver Kern.
Med starejšimi in danes mednarodno znanimi pianisti, so bili zmagovalci Beethovnovega tekmovanja tudi Mitsuko Uchida (1969), Stefan Vladar (1985) in Jasminka Stančul (1989), ki je letos tudi članica žirije, sicer pa je že velikokrat nastopila v Ljubljani. Njena prva nagrada je bila še toliko pomembnejša, ker takrat druge in tretje nagrade sploh niso podelili!
Kot je sporočil organizator, so v finalni del tekmovanja sprejeli 36 kandidatov izmed 259 prijavljenih pianistov iz 43 držav, potem ko so potekala predtekmovanja v Tokiu, New Yorku, Londonu, Parizu, Berlinu, Bonnu in na Dunaju, in sicer od januarja do marca letos. Prevladujejo pianisti rojeni med 1985 in 1993 in prihajajo iz Ruske federacije (trije), ZDA (trije), Romunije, Ekvadorja, Avstrije (kar štirje), Nemčije, Japonske (največ, kar devet), Kitajske, Hrvaške (Marijan Đuzel), Gruzije, Italije, Turčije, Bolgarije in Južne Koreje (štirje). Dve tretjini je pianistov, ena pa pianistk.
Zahtevni dve etapi
Mladi pianisti morajo v tekmovalnem programu, ki obsega dve selektivni etapi pred finalom, izbrati dela iz šestih ponujenih programskih skupin, in sicer tako, da si izberejo po eno delo iz vsake in ga kot tekmovalnega prijavijo za svoj nastop. Najprej morajo za primer (iz prvih treh skupin) izvajati Beethovnove klavirske Sonate op. 2/3, op. 10/2, op. 10/3, op. 26 op. 31/1, op. 57, op. 101, op. 106, op. 109, op. 110, op. 111 ... potem Variacije Wo080, Rondo op. 129, Bagatelle op. 33 ...
V zadnji šesti skupini sta programsko dva Beethovnova klavirska koncerta; op. 15 ali op. 19 ali op. 37 kot prva možnost in op. 58 ali op. 73 kot druga možnost, tako da je v bistvu zastopanih vseh pet klavirskih koncertov, kar se zdi najboj logično in prav. A je posebnost v tem, da pri kavirskih koncertih iz obeh »skupin«, žirija izbere tistega, ki ga bo moral izvajati pianist v finalu, ne pa sam tekmovalec, kar je veliko težje in pomeni, da mora vsakdo znati vse oziroma vsega Beethovna. Menda je jasno, da morajo vsi pianisti nastopati in tekmovati brez not!
Pianisti se potegujejo za visoke nagrade (ki pa so nižje od Chopinovega tekmovanja v Varšavi); za prvo mesto 8000 evrov ter Bösendorferjev veliki koncertni klavir, ki ga sponzorira sam izdelovalec (L. Bösendorfer GmbH) in ima več kot desetkratno vrednost same nagrade. Druga nagrada je vredna 6000 evrov, tretja 4000, od četrte do šeste pa so nagrade enake, in sicer dva tisoč evrov.
Več je še posebnih nagrad, med njimi naj omenimo zares neobičajno, in sicer za najmlajšega pianista druge etape, ki pa se ne bo uvrstil v finale, a bo prejel vseeno nagrado 1200 evrov. Najboljši pianisti bodo angažirani na koncertih v Avstriji in Nemčiji.
Beethovnovo tekmovanje poteka pod pokroviteljstvom predsednika republike Avstrije dr. Heinza Fischerja.
