Tiskane izdaje
Italijanski glasbeniki nimajo pogosto mednarodne kariere, še posebej, če večinoma pojejo v italijanščini. Izjema je pevec in glasbenik Zucchero, ki je svoje umetniško ime dobil že v osnovni šoli. V pogovoru nam je zaupal, da ga je kot šestletnika učitelj v osnovni šoli klical Zuccherino. »Ta nadimek je z leti skupaj z mano zrasel v Zucchero in tako so me začeli klicati prijatelji in družinski člani.«
Nedavno je ta energični italijanski glasbenik izdal nov album Black Cat, ki ga bo v domovini predstavil z desetimi koncerti, ki bodo vsak dan od 16. do 28. septembra v Veronski areni. Nato se bo odpravil na evropsko turnejo, v okviru katere bo obiskal tudi Ljubljano. Nov album prinaša trinajst skladb, večino je napisal sam. Album je napovedal s singloma Partigiano Reggiano in Voci. Na albumu je tudi priredba Aviciijeve skladbe Ten More Days, ki jo odpoje v angleščini.
Za Zucchera petje v italijanščini ni ovira za mednarodno kariero. »To je ovira le, če jo vzameš kot oviro, sicer pa je posebnost. Italijanščina je moja materinščina. Čutim, da je vedno boljše, ko pojem v italijanščini. Je pa res, da pojem tudi v španščini in angleščini.«
Skladba
Pri tej skladbi, pa tudi njeni italijanski različici Ci si arrende, gostuje izvrsten britanski kitarist Mark Knopfler. Sicer pa je doslej Zucchero sodeloval s številnimi svetovnimi glasbenimi zvezdami, kot so Bryan Adams, The Blues Brothers, Bono, Jeff Beck, Ray Charles, Eric Clapton, Joe Cocker, Elvis Costello, Miles Davis, Peter Gabriel, John Lee Hooker, B. B. King, Brian May, Luciano Pavarotti, Iggy Pop, Alejandro Sanz, Sting in drugi. O teh sodelovanjih nam je povedal, da »včasih oni pokličejo mene, včasih pa jaz pokličem koga. Bilo mi je v veliko čast snemati s številnimi glasbenimi vzorniki in heroji.«
San Remo je še pomemben
Podobno kot Eros je tudi Zucchero imel svoj prvi solistični nastop na festivalu v San Remu. Ta festival je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja močno vplival na glasbene tokove v nekdanji Jugoslaviji in Sloveniji. Zato smo ga vprašali, koliko je ta festival še pomemben. Zucchero pravi, da je to »še vedno najpomembnejši televizijski dogodek leta v Italiji. Postal je institucija in večina italijanskih družin si ga obvezno ogleda.«
Vprašali smo ga tudi, ali pozna kakšne slovenske glasbenike. Odgovoril je, da ne po imenu, »sem pa sodeloval s 2Cellos in sta mi zelo všeč«. Za sodelovanje s tem hrvaško-slovenskim duetom so se dogovorili s posredovanjem producenta Boba Ezrina, je povedal. »To je bila zame izjemna izkušnja. Njun producent Ezrin me je poklical in vprašal, ali bi me zanimalo sodelovanje. Ogledal sem si nekaj njunih videov in zelo so mi bili všeč. Bob je predlagal skladbo The Book of Love, ki sem jo poznal v izvedbi Petra Gabriela. Pesem mi je zelo všeč in Bob je predlagal, da napišem besedilo v italijanščini, kar sem tudi naredil. Snemali smo v Rimu in odlično sem se imel z njima. Velika glasbenika sta, z njima je bilo preprosto snemati. Prav tako mi je zelo všeč animirani video za to pesem.«
Vpliv New Orleansa
Album Black Cat velja za njegovega najtemačnejšega. Izraz 'črna mačka' se ne nanaša za zahodnjaško izročilo o nesreči, če ti črna mačka prekriža pot, temveč prihaja iz afroameriškega izrazoslovja in je prispodoba pa tudi pozdrav. K relativni temačnosti albuma Black Cat je gotovo prispevalo to, da je bil sneman predvsem v New Orleansu v ameriški zvezni državi Lousiana. Na njem je več kot očiten vpliv glasbene mešanice tega mesta, ki je rodilo jazz, ima festival Mardi Gras, različne kulte in seveda znamenitega glasbenika Dr. Johna. Slednjemu se je Zucchero tudi vizualno poklonil.
Za posnetke so poskrbeli trije prvovrstni producenti – T Bone Burnett (Elvis Costello, Elton John, Tony Bennett in drugi), Brendan O'Brien (Bruce Springsteen, Pearl Jam, Bob Dylan in drugi) in Don Was (The Rolling Stones, Iggy Pop, Bob Dylan in drugi). Poleg snemanja v New Orleansu so precej skladb posneli v Los Angelesu v ameriški zvezni državi Kalifornija. Ti posnetki dajo svetlejše odtenke temu močnemu bluesrockovskemu izdelku. Za Delo je povedal, da v ZDA, in še posebej Kaliforniji, rad nastopa in snema. »Tam imajo izvrstne glasbenike, s katerimi rad delam.« Da je to res, potrjuje album Black Cat, s katerim se je Zucchero močno utrdil v mednarodnem glasbenem ozvezdju.
