Izbrani Grelci za vroča čustva Mirka Bratuše

Tudi mimo tega kiparske stvaritve Mirka Bratuše plenijo zanimanje širšega občinstva in stroke, zato je tokratni izbiri žirije težko kaj očitati, čeprav se v značilni slovenski maniri temu ne more povsem ogniti. Poleg njega so obetavni še drugi sodelavci – kuratorka in umetnostna zgodovinarka dr. Nadja Zgonik, organizator Galerija Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki, Jasna Hribernik z videoprojekcijo, Jaka Šimenc z osvetlitvijo in Matjaž Čuk, ki bo poskrbel za informacijsko oblikovanje.

Merila

Na razpis je prispelo osem prijav in vsi projekti so bili kakovostni, je včeraj povedala Judita Krivec Dragan z ministrstva za kulturo. Strokovna komisija je pri izbiranju upoštevala več meril, med drugim kakovost projekta, izvirnost, aktualnost, prepoznavnost Slovenije, mednarodno občinstvo ter odmevnost – vse to se nanaša na samo umetniško delo. Upoštevala je tudi izvirnost pri predstavitvi projekta, kar postaja v zadnjem času vse bolj pomembno, in obljube, da bo ­projekt profesionalno izveden.

Vsi prijavljeni projekti so bili ocenjeni z več kot osemdesetimi točkami od stotih, projekt Mirka Bratuše Grelci za vroča čustva, ki ga je predlagala Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, pa je komisija ocenila z 98 točkami. Bratuševi kipi so izvirni, prepoznavni ter aktualni in te lastnosti so bile za komisijo dovolj prepričljive, da je bila pri odločitvi soglasna. Projekt je izvorno sestavljen iz devetih monumentalnih kipov iz žgane gline, postavljenih v čudoviti nekdanji samostanski cerkvi v Kostanjevici.

Nekaj teh kipov bo v okviru bienala razstavljenih v Galeriji A+A , kjer so zadnja leta slovenske bienalne razstave, nekaj pa jih bo Bratuša za to priložnost naredil na novo. Že narejeni kipi iz cikla Hipokriti bodo postavljeni v pritličju galerije, kjer bodo obiskovalce vabili skozi veliko izložbeno okno vhodnega prostora. Ker bodo iztrgani iz izvirnega prostora v kostanjeviški galeriji, bodo v dokaj majhnem prostoru in veliki, kakor so, gotovo učinkovali povsem drugače, čeravno bodo prostor z zrcali optično povečali. Za njihov avtentični prikaz v resničnem okolju bo poskrbela videoprojekcija iz Kostanjevice, ki naj bi ambient iz tamkajšnje galerije prenesla v Benetke.

Ti kipi, Hipokriti , bodo delovali toplo v nasprotju z novimi, hladnimi, ki bodo postavljeni v nadstropju galerije in so še v nastajanju. Novi bodo ubrani na beneško okolje in na razpisano temo letošnjega bienala Illuminazioni, ki v prevedeni simboliki pomenijo 'luč in narodi'. Umetnik želi z razstavljenimi kipi v Benetkah ustvariti nasprotje med toplim in hladnim, celovitost predstavitve pa naj bi bila zagotovljena z videom in digitalnimi učinki v pritličju. Hipokriti v resnici oddajajo toploto, saj jih napaja električni tok. Posebni so tudi zato, ker v različnih okoljih delujejo različno, in zdi se, da bodo v Benetkah delovali kot hudomušneži, kar v prelepem ambientu samostana niti niso.

Občutljivost in zaznavanje

Kakor je dejala kuratorka Nadja Zgonik, bo razstava sprožala vprašanje o naravi umetnosti, kajti kip pomeni fizično navzočnost, ki jo je v današnjem virtualnem svetu zelo malo. Kiparski projekt bo poskus vrnitve k izgubljeni občutljivosti in prvinskemu zaznavanju. Tudi Bratuša meni podobno in vidi bienale kot priložnost za prikaz, da poleg virtualnega sveta čutimo tudi ­prostor okrog sebe.

Zahtevna selitev

Vsem, ki te Bratuševe zanimive antropomorfne in velike kipe poznajo, se najbrž poraja vprašanje, kako jih bodo selili, sploh v Benetke, kjer je treba del poti premagati po vodi. V resnici bo to velik zalogaj, čeravno so kipi narejeni tako, da jih je mogoče prepoloviti in znova sestaviti. Transportirali bodo dvanajst kipov, vsak od njih bo potoval v dveh delih in vsak od teh bo v posebnem zaboju.

Prijavljeni na razpis

Na javni razpis za udeležbo na Beneškem bienalu 2011 so poleg Galerije Božidar Jakac projekte prijavili še: Društvo Photon Ljubljana (projekt Telo/Ogenj Gorana Bertoka), Galerija Visconti Fine Art Ljubljana (projekt Krvne slike Boštjana Jurečiča Vege), Muzej in galerije mesta Ljubljane (projekt Narejeno in odloženo/Made and shelved Aaše Sedlačka), Moderna gelerija Ljubljana (projekt G.O.L.D. C.L.U.B. Jaše s skupino Meta Grgurevič, Mark Požlep, Urša Vidic), Obalne galerije Piran (projekt Gnezdenje/Nesting Cveta Marsiča), Umetnostna galerija Maribor (projekt Extended Walls/Podaljšani zidovi son:DE – Metke Golec in Miha Horvata) in Zavod K6/4 Ljubljana (projekt 2 km las Polone Tratnik).