Kdo ali kaj bere literaturo?

Vilenica doseže vrhunec na večer slovesne podelitve velike mednarodne literarne nagrade vilenica, ki bo v soboto, 4. septembra, v vileniški jami. Letošnji nagrajenec je bosanski pisatelj Dževad Karahasan.

Igor Bratož
sre, 26.05.2010, 20:49
Vilenica doseže vrhunec na večer slovesne podelitve velike mednarodne literarne nagrade vilenica, ki bo v soboto, 4. septembra, v vileniški jami. Letošnjega nagrajenca, bosanskega pisatelja Dževada Karahasana, je oznanila članica žirije Jana Unuk in navrgla, da je avtor, ki se je na svoji študijski in poklicni poti največ ukvarjal z zgodovino in teorijo drame in gledališča (na sarajevski gledališki akademiji je predaval dramaturgijo in zgodovino drame in gledališča, po emigraciji leta 1993 je bil gostujoči profesor na več avstrijskih in nemških univerzah), v literaturo najprej vstopil kot dramatik in je do danes napisal vrsto dram, med njimi Al Mukafo (1994), Zadržanega angela (Povučeni andjeo, 1995), Koncert ptic (Koncert ptica, 1997) in Gostijo (Gozba, 2005). Dramatično dialoškost ohranja tudi v romanih, ki so odprti za dialog z drugim človekom in drugo kulturo. Njegov prvi roman Vzhodni divan (Istočni diwan, 1989) je bil, na primer, zamišljen kot dialog z Goethejevim Zahodno-vzhodnim divanom. V knjižni obliki imamo v slovenščini njegovi deli Dnevnik selitve in omenjeni Vzhodni divan.

Za skupnost vileniškega mednarodnega festivala in Društva slovenskih pisateljev, je povedala podpredsednica pisateljskega društva Lucija Stupica, bi lahko rekli, da sta odličen par že četrt stoletja, ne brez manjših in občasnih nesoglasij, pa vendar uspešen par, ki napoveduje imenitno proslavljanje petindvajsete obletnice. Na Kras se bodo jeseni vrnili in tam nastopali nekateri od dosedanjih nagrajencev, festival pa bo postregel tudi s programskimi novostmi.

V jubilejnem letu ostajajo literarni nastopi osrednji del festivala, med 31. avgustom in 5. septembrom bo prireditev obiskalo trideset avtorjev, omeniti pa je treba tudi program Nagrajenci se vračajo: ob obletnici so organizatorji uspeli priklicati devet dobitnikov vileniške nagrade. Prva bosta v Klubu Cankarjevega doma prihodnji četrtek zvečer nastopila Josip Osti in Pavel Vilikovský, septembra bodo gostovali Ana Blandiana, Karl-Markus Gauß in Ilma Rakusa, januarja prihodnje leto pa še Tomas Venclova, Andrzej Stasiuk in Goran Stefanovski. Uveljavljeni evropski prozaisti, pesniki, dramatiki in esejisti v Ljubljani ne bodo le nastopili na literarnem večeru, ampak bodo tu napisali tudi nova besedila, ki bodo objavljena prihodnje leto.

Prejšnji festivali so se v razpravljavskem delu spraševali o avtorju in posredniku, letos pa je mednarodni komparativistični kolokvij (pripravljata ga Tone Smolej in Ana Č. Vogrinčič) naslovljen z vprašanjem Bralec: Kdo ali kaj bere literaturo? Kdo bere, sploh še kdo bere, kako beremo in kako te bralne navade spreminjajo naše dojemanje literature, pa so nekatere od tem, o katerih bodo razmišljali gostje okrogle mize Srednjeevropske pobude pod vodstvom Tanje Lesničar Pučko.

Pomembna je »živa literatura«

Med vileniškimi novostmi je program Read Me Live/Beri me v živo, v katerem Društvo slovenskih pisateljev v sodelovanju z litovskimi (pesniška jesen v Druskininkaiju), irskimi (festival Cúirt v Galwayju) in italijanskimi soorganizatorji (Ex Border v Gorici) v prihodnjih dveh letih pripravlja projekt izmenjave pisateljev med festivali in spletno stran, posvečeno »živi« literaturi. Program je financiran v sklopu programa Kultura 2007-2013 evropske komisije.

Predstavitvi porabske, rezijanske in beneške literarne ustvarjalnosti je lani sledila predstavitev ustvarjalnosti Slovencev po svetu, najprej argentinske izseljenske skupnosti, letos pa Lev Detela z Dunaja osvetljuje fenomen slovenskih pisateljev, ki živijo in ustvarjajo v državah Evropske unije.

Naslov letošnje antologije vileniške prireditve je težko berljiv, Ffiniau aflonydd (po slovensko ima knjiga naslov Menjave meje), urednik Veno Taufer pa v njej predstavlja izbor oziroma osrednje avtorje valižanske literature. Na Kras bodo med festivalom prišli Angharad Price, Lloyd Jones, Sian Melangell Dafydd, Wiliam Owen Roberts in direktorica Wales Literature Exchange Sioned Rowlands.

Iz četrkove tiskane izdaje Dela

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
2 komentarja
Neznan

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

27. maj 2010, ob 13:50:37
Neznan

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

27. maj 2010, ob 12:26:33
2 komentarja
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej