Tiskane izdaje
V Sloveniji imamo 58 splošnih knjižnic, v njih pa je bilo v letu 2013 zaposlenih 214 delavcev, ki so se (poleg ostalega dela) ukvarjali z nabavo knjižničnega gradiva. V enem tednu so za to porabili 873 delovnih ur. Stroški dela so znašali 546.626 evrov, so ugotovili v Študiji o postopkih pridobivanja knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah, ki jo je pripravila delovna skupina Združenja splošnih knjižnic.
To je znesek, ki ga večinoma plačajo občine, saj so v letu 2013 za delovanje knjižnic prispevale 59,3 odstotka sredstev, ministrstvo za kulturo pa le 32,1 odstotka. Ker gre za relativno visoke zneske, se že nekaj časa pojavljajo predlogi, da bi veljalo nabavno politiko v splošnih knjižnicah racionalizirati oziroma »centralizirati«.
Na Ministrstvu za kulturo pravijo, da si že več let prizadevajo za to, med drugim so pripravili prej omenjeno študijo. Pripravljen je bil tudi predlog poslovnega modela povezovanja knjižnic pri postopkih pridobivanja knjižničnega gradiva, vendar so ga knjižnice zavrnile, nam je povedala predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen.
Očitno obstaja precejšen odpor do sprememb, še dodaja in pravi, da je sedaj v pripravi nov predlog. Po njenih besedah imajo podobne povezovalne modele nabave knjižničnega gradiva tudi drugod po Evropi.
Tako na ministrstvu za kulturo kot Vesna Horžen poudarjajo, da osnovni namen takšnega povezovanja ne bi bil prihranek v finančnem smislu, pač pa razbremenitev delavcev tistih opravil v zvezi z nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva, ki jih opravljajo pomnogoterjeno po vseh splošnih knjižnicah. S tem bi pridobili več časa za izvajanje tistih knjižničnih storitev, ki jih zaradi premalo zaposlenih stroka ne more izvajati v celoti in dovolj kvalitetno.
Način, kako se bodo knjižnice pri teh delovnih postopkih povezovale, mora biti sprejet s konsenzom splošnih knjižnic, saj so te samostojne pravne osebe, pravi Vesna Horžen. Glede na to, da je bil prvi predlog zelo problematiziran, se zdi, da bo konsenz težko doseči. Horženova dodaja še, da ta ukrep predvideva tudi Strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2013-2020.
Različni pogledi
Kako gledajo na morebitno centralizirano nabavo knjig v knjižnicah, smo povprašali nekaj njihovih direktorjev. Direktorica Mestna knjižnica Ljubljana Jelka Gazvoda pravi, da pri njih centralizacijo nabave in obdelave knjižničnega gradiva podpirajo.
»Morda že obstoječi predlog za organizacijo te centralizacije, ki nastaja v okviru Združenja splošnih knjižnic, ne izpolnjuje povsem naših zamisli glede izvedbe, ga je pa treba razumeti kot resen poskus, da se na tem področju stvari racionalizirajo. Enotna nabava in obdelava gradiva bi prinesla za številne knjižnice, ki imajo premalo strokovnih delavcev, sprostitev zaposlenih za boljše delo z gradivom in bralci, seveda pa tudi nekaj stroškov,« pravi Jelka Gazvoda.
Direktor Knjižnice Velenje Vlado Vrbič meni, da študija o skupni nabavi, ki jo je naročilo Združenje splošnih knjižnic, ni dala odgovorov na številna vprašanja. Zato se bodo lahko kvalitetno odločali šele, ko bo izdelan drugi del študije. Načeloma pa so v tej knjižnici glede modela skupne nabave zaenkrat precej zadržani, pravi Vrbič.
Direktorica Osrednje Knjižnice Celje Polona Rifelj pravi, da se njihovi pomisleki glede predlaganega modela skupne nabave in obdelav e nanašajo predvsem na večji časovni zamik pri vseh postopkih, kar za njih pomeni slabšo storitev za uporabnike.
Na to pa ne morejo pristati. »Enotni nabavi in obdelavi knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah sicer ne nasprotujemo, nismo pa pripravljeni stopiti korak nazaj pri že doseženih ciljih, kar se tiče skupnega stroška na enoto gradiva in časa trajanja vseh postopkov. Predlog obstoječega poslovnega modela predvideva enotno nabavo in obdelavo izključno v Sloveniji izdanih monografij. Tako bi posamezna knjižnica potrebovala kader za nabavne postopke in katalogizacijo ter opremo gradiva, saj bi za tuje gradivo, vso periodično in neknjižno gradivo še vedno skrbeli sami, kot tudi za obdelavo obveznega izvoda.
Zato se sprašujemo, ali bi realno prišlo do znižanja stroškov. Če pa bi model skupne nabave in obdelave za nas pomenil dodatno optimizacijo poslovanja, nižje skupne stroške in vsaj enak, če ne krajši čas trajanja postopkov (od izida do police), smo takšnemu predlogu seveda naklonjeni. Dokler pa stroškovniki še niso jasni in so nedorečeni, se o tem težko opredeljujemo,« je povedala Polona Rifelj.
Direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto Borut Novak pravi, da v njihovi knjižnici, kot tudi v mnogih drugih, temu niso naklonjeni, saj menijo, da ima več negativnih kot pozitivnih efektov, kar so tudi pisno obrazložili projektni skupini, ki ta projekt pripravlja. »Naša knjižnica nabavo učinkovito vodi sama, z doseganjem maksimalnih rabatov in kratkimi roki dobave,« pravi Novak.
