Vilenica: Andruhovič ob prejemu nagrade prosil za solidarnost z Ukrajinci

Nagrada za »polnokrvno, pogumno in svobodomiselno literaturo, ki vrača glas na videz in po krivici pozabljenim delom Evrope«.

Objavljeno
09. september 2017 23.20
De. P., STA
De. P., STA
Lipica – V kraški jami Vilenica je ukrajinski pisatelj Jurij Andruhovič nocoj prejel istoimensko literarno nagrado. Čeprav se je opredelil za predstavnika jezika, ki je bil večkrat omalovaževan, se je ob tej priložnosti postavil tudi v vlogo predstavnika države in prosil za solidarnost z Ukrajinci pri njihovih prizadevanjih za vstop v EU.

Pred nekaj meseci so visoki evropski predstavniki prepovedali Ukrajincem sanje po vstopu v EU, ukrajinske politike so prepričevali, naj odstranijo svoja prizadevanja iz vseh uradnih dokumentov, je povedal nagrajenec. Pri tem se je vprašal, ali Ukrajincem sploh pripada pravica do upanja, da bi na evropski zastavi kdaj imeli svojo zvezdico. A kot je dejal v imenu svojega naroda, sanje in prizadevanja ostajajo.

V nagovoru se je zahvalil vsem založbam, med drugim slovenski Cankarjevi založbi, zaradi katerih je, kot je dejal, začel verjeti, da njegovo pisanje potrebuje tudi bralce, ki niso v njegovi državi.

Eden vodilnih ukrajinskih avtorjev se v svoji literaturi posveča ukrajinsko-evropskim odnosom oziroma ignoranci Zahoda, za katerega je Ukrajina še vedno »neznana zemlja«. Takšen odnos je opazen tudi v romanu Dvanajst krogov, dostopnem tudi v slovenščini.

Strokovna žirija, ki ji je predsedovala Lidija Dimkovska, mu je letošnjo nagrado namenila za »polnokrvno, pogumno in svobodomiselno literaturo, ki vrača glas na videz in po krivici pozabljenim delom Evrope in nam, Srednjeevropejcem, na drzen, humoren, inteligenten in večplasten način s tem vrača lastno in skupno preteklost in prihodnost«.

»Od otroštva dalje me privlačijo ruševine,« si je žirija sposodila lavreatove besede za utemeljitev nagrade, da bi nakazala »ustvarjalni smerokaz« njegovega opusa. V njem je izpostavila še nekaj drugih stalnic, kot so tematiziranje tabu tem (seksualnost, deviantnost, pijančevanje), postmodernizem in z njim medbesedilnost ter mnogožanrskost, satira, groteska, različni sociolekti, demitologizacija vloge pisatelja kot narodnega heroja ter izpraševanje posameznikove identitete v poosamosvojitvenem obdobju.

Nagrado je izročil predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina, ki je poudaril, da niti svet niti roman nista več tisto, kar sta bila, in da so tako bralci kot svet za vedno spremenjeni z besedno umetnino, kot je Andruhovičev roman Dvanajst krogov.

Letošnja Vilenica, 32. po vrsti, se je spraševala o vplivu besedne umetnosti na svet in nasprotno.

Vileniški kristal zamejski pesnici Antonelli Bukovaz

Po tradicionalnem branju udeležencev festivala Vilenica so v Štanjelu že danes popoldne izmed avtorjev, sodelujočih v zborniku in na literarnih branjih, podelili vileniški kristal za najboljši prispevek in interpretacijo. Prejela ga je zamejska pesnica iz Benečije Antonella Bukovaz. Žirijo je prepričala z deli, ki izpričujejo toplino.

Njena uporaba metafor, refrena, ritma in strukture izstopa izmed vseh ostalih avtorjev, je presodila mednarodna žirija, sestavljena iz gostov festivala, in izpostavila, da niso imeli lahke naloge zaradi izjemno visoke kakovosti letošnjih del. Toda Antonella Bukovaz jih je še posebno prevzela s svojo toplino in življenjem.

Pri tem je žirija dodala, da se njene pesmi lepo povezujejo z letošnjo temo Vilenice. Kot je citirala avtorico: »Na nobenem drugem kraju ni tako jasno, da resničnosti ni, temveč je samo njena interpretacija.«

Zamejska pesnica je izrazila veliko presenečenje nad nagrado, ki je, kot je dejala, ni pričakovala, čeprav verjame v moč besede in v svojo poezijo.

Antonella Bukovaz se je rodila leta 1963 v vasici Topolovo v Benečiji. Je pesnica in performerka, ki sodeluje pri različnih umetniških projektih na obeh straneh meje. Med drugim je napisala besedila za predstave sonoričnega gledališča Hanne Preuss, v katerih je tudi nastopila in so leta 2016 izšla v dvojezični izdaji 3 krat 3 besede za teater.

Zadnja leta se posveča predvsem pesnjenju, pri čemer jo še posebno zanima interakcija med besedami, zvokom in podobami na literarnih branjih, v videopoeziji in avdio-video instalacijah.

Skupaj s kristalom je nagrajenka dobila tudi možnost, da nastopi na uglednem mednarodnem literarnem festivalu Cuirt v irskem Galwayju.

Pred podelitvijo statuete so se z branji predstavili domača avtorja Boris Jukić in Andrej Blatnik, makedonska literatka Rumena Bužarovska, srbski pisatelj Vladimir Pištalo ter kosovski avtor Fahredin Shehu. Še pred tem pa so se predstavili nagrajenci natečaja Mlada Vilenica.