Avsenik gorenjsko razgiban, Slak dolenjsko mehak

Monografiji: Pri Mladinski knjigi sta izšli monografiji o dveh glasbenikih, ki sta vsak po svoje promovirala Slovenijo.

Objavljeno
28. november 2017 15.44
Tomaž Habe
Tomaž Habe

Fenomen narodno-zabavne glasbe, ki v zadnjem času navdušuje tudi čedalje številnejše mlado poslušalstvo, se je začel v prejšnjem stoletju z dvema v številnih pogledih sorodnima ustvarjalcema. Njuno pot razgrinjata ekskluzivni, bogato likovno opremljeni monografiji, izdani septembra pri Mladinski knjigi v redakciji Metke Pušenjak.

To sta knjigi velikega formata v trdi vezavi avtorjev, ki področje narodno-zabavne glasbe zelo dobro poznata. Ivan Sivec s svojimi že izdanimi knjigami (Vsi najboljši muzikanti I in II, En godec nam gode, Brata Avsenik: evropski glasbeni fenomen iz Begunj na Gorenjskem in Viharnik vrh gora …) je hkrati tudi avtor številnih besedil za narodno-zabavno glasbo in Aleksi Jercog, aktivni izvajalec Avsenikove glasbe na harmoniki ter radijski in televizijski novinar in publicist (S pesmijo našo, S polko v svet: glasbene poti bratov Avsenik in Zlati zvoki: katalog Avsenikove glasbe …).

Upornost in zagnanost

Ivan Sivec v knjigi Lojze Slak s podnaslovom Moje plošče so moje knjige v sedemintridesetih poglavjih tekoče razgrinja življenje Lojzeta Slaka od njegovih začetkov do velikih uspehov, do njegovih konjičkov, odnosa do trte, prijateljevanja s Tonetom Pavčkom in sodelovanja z ljubljansko rock skupino Big Foot Mama. Rdeča nit pripovedi so Slakove plošče in zgoščenke, vse tudi slikovno predstavljene.

Te razkrivajo njegovo uspešno »muzikantsko« delovanje in ustvarjanje od vrhunskih uspehov, kot je razglasitev skladbe V dolini tihi za uspešnico vseh časov (ameriška fundacija Time Hit), do stilno oblikovanih koncertov. Ameriški časopis je zapisal: »Vsak narod, včasih tudi manjša pokrajina, ima neko glasbilo za svoje lastno, tipično.

Dotlej nismo niti verjeli, da se na tem podcenjevanem glasbilu lahko počne kaj takega …« Slak je z upornostjo in zagnanostjo utrl pot diatonični harmoniki, hkrati pa obogatil igranje tria z vokalnim kvintetom (kasneje kvartet) Fantov s Praprotna, ki so s svojim načinom petja nadaljevali melodično zlato dobo slovenskega zborovskega petja.

V središču pripovedi Ivana Sivca so Slakove plošče in zgoščenke, vse tudi slikovno predstavljene.

O Lojzetu Slaku je prijatelj Tone Pavček zapisal: »Doma sva namreč oba v isti pokrajini, oba sva nekoč hodila po isti dolini in oba pila mleko in med host in travnikov, polj in goric v istih krajih. Tako sva oba z bilčico pripeta k isti zemlji, k istemu koreninju in ozvezdju. In oba sva temu dolžnika, on je tam doli našel glasbo, jaz besedo. […] In tako ostaja med nami dolenjski fant, slovenski mož, zaljubljenec v lepo pesem in bogatin, ki se razdaja in ima kljub darovanju vedno več in več.« Ta »več« bo odslej tudi naš delež šestintridesetemu poglavju. Po Slakovi poti in naslednjem Tam za goro sledi še pregled Slakove glasbene zapuščine in preglednica 560 posnetih skladb. Seveda so v knjigi predstavljeni tudi vsi člani Slakovih glasbenih skupin.

V knjigo uvedejo razmišljanja Janeza Bogataja o narodno-zabavni glasbi in delež Slakovega vpliva na ta kulturni pojav. Knjiga je bogato opremljena s fotografijami iz njegovega življenja, naslovnicami nosilcev zvoka ter prelepimi barvnimi fotografskimi posnetki okolja.

Slovenska beseda in melodika sta rdeča nit

Tudi monografija Slavko Avsenik s podnaslovom Življenje za glasbo obsega trinajst poglavij na več kot tristo straneh. Avsenikovo življenje in njegovo glasbo Aleksi Jercog kot zavedni tržaški Slovenec doživlja predvsem skozi slovensko besedo in melodiko, kar je rdeča nit monografije. Besedila kronološko osvetljujejo Slavkovo življenjsko pot, od rodbine, prvih glasbenih nastopov do športnih uspehov, od prvih nastopov v novem radijskem mediju do vzpona Kvinteta bratov Avsenik.

Rast ansambla predstavljajo desetletni mejniki, od zlate plošče do uspehov ob 30-, 35-letnici na vrhuncu popularnosti in razglasitve primata skladbe Na golici. Skozi desetletna obdobja prikazuje vzpon, razcvet, kvalitetno rast, profesionalno delovanje, koncertno dejavnost (Berlinska filharmonija 1977), pa številna odpovedovanja, ki jih prinaša tak način življenja, do poglavja o vplivu Avsenikove glasbe na nadaljevalce njegove zapuščine.

Poseben čar ob številnih fotografijah dajejo knjigi velike slike Slavkovega sina Martina Avsenika, Jožeta Napotnika in Marka Vodopivca. Knjigi je dodan uvodni nagovor, ob koncu pa analiza prvin glasbe bratov Avsenik avtorja tega članka. Sledi še predstavitev sopotnikov in nadaljevalcev njegovega dela ter kratek pregled Avsenikovih albumov.

Kaj je skupnega obema velikanoma narodno-zabavne glasbe?

Vedno nasmejana

Oba sta trdno verjela v svojo vizijo, ki sta jo z žarom in iskrenostjo uresničevala. Izhajata iz godčevske tradicije, ki pa jo razvijata kot odsev okolja in narave. Avsenik z gorenjsko alpskega, z razgibano, skokovito melodiko, s primesmi operetne in zabavne glasbe, Slak pa je dolenjsko mehak, kot so grički in doline, ter s poudarkom na štiriglasnem petju Fantov s Praprotna.

Oba sta pokazala inovativnost pri tehniki igranja in izpopolnjevanje inštrumenta, bodisi »Zupanove frajtonarice«, diatonične harmonike, bodisi Höhnerjeve kromatične harmonike. Oba sta uveljavljala in promovirala Slovenijo, njene običaje in lepoto, tudi skozi slovensko besedo in stilizirano gorenjsko narodno nošo.

Oba sta imela do svojega poslanstva spoštljiv in odgovoren odnos, prav tako tudi do poslušalcev oziroma gledalcev. Kljub zdravstvenim težavam sta vsak nastop izvedla nasmejana, predano, v skladu s svojim prepričanjem o zvestobi občinstvu. Oba sta odlikovala velik talent in profesionalni odnos do dela.

Potrebe in značaj naroda se razumeva le z intuicijo, z občutki in ne z razumom, torej tudi z ljubeznijo. In ta glasbena intuicija je bila v obeh ustvarjalcih narodno-zabavne glasbe.

Knjigi ponujata bralcu možnost poglobljenega iskanja in novih spoznanj o njunem delu in glasbi, do novih spoznanj o narodno-zabavni glasbi, katere se nam ni treba sramovati, ampak ji moramo najti prostor med vsemi zvrstmi slovenske glasbe.