Tiskane izdaje
V času, ko imamo že leto dni dve večji elektronski knjigarni, Beletrinin Biblos in e-Emka.si Mladinske knjige, prodaja elektronskih naslovov v spletnih knjigarnah pa je z zanemarljivih količin narasla na opaznih osemnajst odstotkov, se je smiselno vprašati o prihodnosti e-knjig v slovenščini.
Biblos zdaj ponuja tisoč naslovov več kot trideset tukajšnjih založb, e-Emka.si okrog štiristo naslovov. Najnovejša raziskava o slovenskih bralnih in nakupovalnih navadah kaže, da so klasične knjigarne še zmeraj prva izbira kupcev, saj si tam nabavijo petinsedemdeset odstotkov knjig, vendar je prodaja elektronskih naslovov v spletnih knjigarnah v opaznem porastu.
Renata Zamida je v okviru sejemske Debatne kavarne o prihodnjih korakih spraševala Bojana Ekselenskega, enega najbolj uspešnih slovenskih e-samozaložnikov in avtorja fantazijskih romanov, tehničnega vodjo servisa Biblos Marka Hercoga in dr. Miha Kovača, profesorja z oddelka za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti in direktorja Cankarjeve založbe.
Obsesivna komunikacija
E-knjig in e-bralcev v risu slovenskega knjižnega trga ta hip sicer še ni veliko, očitno pa je, da bralci elektronskih izdaj niso diskriminatorni do založnikov, saj kažejo enak interes za izdaje samozaložnikov kot knjige uveljavljenih založb, založnikova vidnost, je povedal Ekselenski, je enaka pri vseh.
Pri tiskanih knjigah je seveda bistveno drugače, poleg tega so samozaložniki običajno ljudje, ki jim marketing ni tuja stvar (lep primer je E. L. James in njenih Petdeset odtenkov). E-knjige, je opozoril Kovač, spreminjajo način uredniškega dela, prav tako postavljajo avtorja pred drugačne naloge: ker je trik v vidnosti pred bralsko javnostjo, se pričakuje, da bo obsesivno komuniciral z okolico, twitter in facebook sta potemtakem njegova naravna zaveznika.
Nova raziskava o knjigi in bralcih daje še en nespregledljiv podatek: del populacije, je opazil Kovač, živi mimo slovenskega založniško-knjigotrškega sistema, ta nova subkultura, pol odstotka bralne populacije, bere v angleščini, so pa to dobri bralci, taki, ki na leto preberejo več kot dvajset knjig, največji slovenski e-knjigarni pa jim ne dišita preveč, saj so naslovi v njih zaščiteni pred reproduciranjem.
Zaščita, napoveduje Hercog, bo prešla v milejšo obliko, od »trde« DRM (Digital Rights Management) bodo prihodnje leto vsaj pri delu gradiva pri Biblosu prešli na zaščito z vodnim znamenjem. Po ameriških izkušnjah namreč DRM odvrača kupce od nakupovanja. Ni pa na knjižnem trgu vse črno-belo: celo del digitalnih domorodcev, mlajših bralcev, ki so odraščali ob računalnikih, tablicah in pametnih telefonih, bere tiskane knjige in ne knjig na bralniku.
Tiskani knjigi torej nikakor ne grozi izumrtje, je pa v globalnem smislu videti nekatere premike: na razvitih trgih se je prodaja e-knjig začela ustavljati, znova pa narašča prodaja klasičnih tiskanih knjig. Nekateri žanri, na primer ljubezenski romani, so popolnoma migrirali v novi format (ekvivalent temu na slovenskem prizorišču je izposoja tega žanra v mreži javnih knjižnic).
Primat knjigarne Amazon
Novo življenje čaka tudi ilustrirane knjige, ki doslej niso najbolje opravile tranzicije v elektronsko obliko: novi standard epub 3 bo omogočal vse multimedijske vsebine, ilustrirane knjige bodo postale res knjige, ne pa aplikacije.
Zadnje globalno poročilo o e-knjigah, The Global eBook report, ki ga objavlja svetovalno podjetje nekdanjega tiskovnega predstavnika frankfurtskega knjižnega sejma Rüdigerja Wischenbarta RWCC, kaže, da e-knjige spreminjajo celoten ekosistem pisateljev, knjig in branja, največ pa to prinaša največjemu globalnemu prodajalcu knjig, spletni knjigarni Amazon, ki je na mnogih knjižnih trgih najboljši prodajalec klasičnih in elektronskih knjižnih naslovov.
Na vodilnem trgu elektronskih knjig, v Združenih državah Amerike, se je lani v spletni knjigarni Amazon.com z branjem na primer oskrbovalo kar 67 odstotkov kupcev e-knjig.
