»Te dni mi je spet prišla pod roko 'pijanska' literatura, s katero se vsake toliko podružim.
V srednji šoli smo listali Bukowskega. Spomnim se, kako smo v sosednjem kafiču jemali dobesedno naslov njegove pesniške zbirke Angeli so na dnu mojega kozarca ...
Nekaj let kasneje je prišel na vrsto Dušan Čater, ki sem mu z nasmeškom na obrazu sledil po ljubljanskih alko/narko ovinkih v knjigi Ata je spet pijan.
Trenutno pa berem roman Moskva-Petuški Venedikta Jerofejeva. Ne poznam vseh pijač, ki jih golta, a vseeno uživam v vožnji z vlakom. Smo šele na začetku poti. In imamo mačka.«