Berem ... Slavo Šerc

Kateri knjižni naslovi so prepričali prevajalca?

Objavljeno
19. januar 2015 15.09
V. P. S., kultura
V. P. S., kultura

»Kot običajno berem več knjig hkrati – odvisno od zbranosti in počutja. Na dušek sem prebral knjigo Hansa Magnusa Enzensbergerja, pesnika in enega vodilnih nemških intelektualcev, z naslovom Tumult.

V njej se spominja šestdesetih let, takratne politične situacije, osebnih in družbenih pretresov, potovanj v Sovjetsko zvezo, na Kubo, Ameriko in Azijo. Avtentičnim zapiskom iz tistega časa, ki jih je po toliko letih po naključju našel v kleti svoje hiše, sledi nekakšen rezime v obliki dialoga – današnji pogled na tiste čase in dogodke.

Izredno me je pritegnila knjiga Nizozemca Geerta Buelensa Europas Dichter und der erste Weltkrieg (Evropski pesniki in prva svetovna vojna). V njej beremo o angleških vojnih pesnikih, nemških ekspresionistih, dadaistih, ruskih futuristih, protagonisti pa so med drugimi Ahmatova, Pessoa, Majakovski, Ungaretti, Apollinaire, Trakl, Sasoon.

Zaradi priprav na prevod romana Hansa Keilsona Der Tod des Widersachers (Nasprotnikova smrt) prebiram Keilsonove dnevniške zapiske iz leta 1944, iz nostalgije po New Yorku pa zgodbe in reportaže Djune Barnes, ki so leta 1987 izšle pri založbi S. Fischer. Napisane večinoma v letih 1911–1918 lepo izražajo duha takratnega časa – zgodovinske fotografije pa še dopolnjujejo zanimivo branje.«