Berem ... Zora Stančič

Katere knjige zaposlujejo vizualno umetnico?

Objavljeno
07. april 2015 13.15
18.8.2010 Ljubljana, Slovenija. Zora Stancic, umetnica, graficarka.FOTO:JURE ERZEN/Delo
V. P. S., kultura					vizualn a umetnica
V. P. S., kultura vizualn a umetnica

»Zadnje čase berem več knjig hkrati. So knjige, ki jih hočem prebrati, ki me mučijo in zahtevajo od mene vztrajnost, in druge, ki me razveseljujejo, posrkajo vase in zaradi katerih imam slabo vest, ko jih berem.

Ena teh je Enajst tisoč batin Guillauma Apollinaira, ki je bila dolgo prepovedana, pri nas pa je izšla leta 1987 v odličnem prevodu Branka Madžareviča. Prebrala sem jo večkrat v različnih obdobjih življenja. Knjiga je izjemno duhovita, ekscesna in vznemirljiva.

Njeno branje je zdravilno, napisana je tako, da resnično čisti kanale naših misli, ko so zapacani s predsodki in strahovi vseh vrst.

Pred kratkim sem jo uporabila v umetniškem projektu v galeriji Kapsula v Ljubljani (razstava je odprta do 7. aprila), kjer sem vse knjige, ki so bile v galeriji, zavila v papir, potiskan s stranmi iz te ­knjige. Drugo knjigo, ki jo trenutno berem, sem dobila na zadnjem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu kot darilo od založnice zbirke Studia humanitatis.

Njen naslov je Podobnost prek stika: arheologija, anahronizem in modernost odtisa, avtor pa francoski filozof in umetnostni zgodovinar Georges Didi-Huberman. Knjiga govori o odtisu, ki je »star kot svet«, hkrati pa opozarja na dela, ki so nastala z odtiskovanjem ali odlivanjem in bila skozi zgodovino umetnosti prezrta, zapostavljena ali celo uničena.

Tretjo knjigo bom šele začela brati, ker prevod še nastaja, z oblikovalcem pa mu bova dala končno obliko. Izšla bo pri založbi Sodobnost, naslov je Samko Tále: knjiga o britofu, napisala pa jo je slovaška pisateljica Daniela Kapitáňová.«