Biblijski zapis, uničen okoli leta 600, prebran v 21. stoletju

Na Univerzi Kentuckyja v ZDA so s pomočjo sodobne tehnologije virtualno razvili in prebrali enega ožganih zvitkov iz En-Gedija ob Mrtvem morju.

Objavljeno
23. september 2016 15.54
V. U.
V. U.

Uničeni zvitek s starodavnim zapisom, žrtev ognja izpred skoraj poldrugega tisočletja, je lahko s pomočjo sodobne tehnologije in čudežev, ki jih ta omogoča, znova berljiv. Revija Live Science poroča o uspešnem virtualnem »razvitju« ožganega svitka z zapisom iz Levitikusa, tretje biblijske Mojzesove knjige v okviru judovske tore, odkritega v oazi En-Gedi ob Mrtvem morju v Izraelu.

Leta 1970 so nanj naleteli v ostankih tamkajšnje sinagoge, ki jo je požar uničil že okoli leta 600, s pomočjo rentgenske mikromomografije pa dobra štiri desetletja po odkritju prebrali daleč stran od najdišča, na Univerzi Kentuckyja v ZDA.

Raziskovalci, ki jih je vodil Brent Seals, strokovnjak s področja računalništva, so najprej identificirali vsako izmed petih plasti ožganega pergamenta, popisanega s črnilom z vsebnostjo kovin, naposled pa jim ga je uspelo »razviti« v dvodimenzionalno podobo.

Rezultati, 35 vrstic v hebrejščini z začetka teretje Mojzesove knjige oziroma Leviticusa – v njih je po 33 ali 34 črk –, so raziskovalce presenetili, saj so identični zapisom iz kasnejših srednjeveških hebrejskih Biblij, znanih kot masoretska besedila, ta pa so postavila standard, ki je veljaven še danes.

»To je za nas izjemno,« je rezultat raziskave komentiral profesor na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu Emanuel Tov. »Pomeni, da se besedilo ni spremenilo v dveh tisočletjih.« Z radiokarbonsko metodo so nastanek zapisa sicer datirali v 3. ali 4. stoletje, kar pomeni, da je bil ob uničenju sinagoge star že več stoletij.