Tiskane izdaje
V Knjigarni Konzorcij se je danes začela tradicionalna razstava Bologna po Bologni, v okviru katere so letos pripravili več spremnih dogodkov, med drugim je bila danes mednarodna konferenca Knjige brez meja, na kateri so sodelovali slovenski in hrvaški strokovnjaki, ki so govorili o izvirni in prevodni otroški in mladinski literaturi.
Dr. Dragica Haramija je v svojem prispevku govorila o temeljnih značilnostih primerjalne slovenske in hrvaške mladinske književnosti. Evropski kontekst pri razvoju slovenske in hrvaške mladinske književnosti se zdi za obe nacionalni književnosti ključnega pomena, kajti Slovenija in Hrvaška sta se razvijali na bližnjem geografskem prostoru in pod skorajda istimi vplivi, v približno istem kulturnem kontekstu.
Kot je povedala, je bilo prevajanje slovenskih mladinskih del v hrvaščino in hrvaških v slovenščino najbolj razvejano v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Prevajani so bili vsi pomembnejši avtorji (npr. Svetlana Makarovič, Kajetan Kovič, Tone Pavček), nekateri slovenski avtorji so bili tudi na seznamih za domače branje ali pa uvrščeni v hrvaška besedila (npr. Prežihov Voranc s Solzicami in Tone Seliškar z Bratovščino Sinjega galeba). Prav tako so bili hrvaški avtorji uvrščeni v sezname učnega načrta za slovenščino (npr. Ivana Brlić-Mažuranić z delom Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča, Zvonimir Balog z zbirko kratke proze Jaz, osel, Grigor Vitez s pravljico Zrcalce).
V zadnjem desetletju je bila med slovensko mladinsko prozaistiko največkrat prevajana Desa Muck, literarna dela pa so v hrvaščini izšla tudi nekaterim drugim avtorjem, npr. Lili Prap, Marjani Moškrič, Janji Vidmar, Bini Štampe Žmavc, Tatjani Kokalj, Slavku Preglu, Feriju Lainščku, Goranu Gluviću, Jani Bauer, Neli Kodrič Filipić idr.
Na razstavi je na ogled izbor knjig iz Bologne, ki ga je naredila Tilka Jamnik; dela so tudi na prodaj.
S tem nekajdnevnim dogodkom pa v Mladinski knjigi praznujejo tudi, da je njihov urednik Andrej Ilc sprejet v mednarodno žirijo za Andersenovo nagrado 2016. Slovenska kandidata za Andersenovo nagrado 2016 sta pisateljica Svetlana Makarovič (kandidirali so jo že leta 1998, 2000 in 2002) in ilustrator Marjan Manček. Na sejmu v Bologni je bil proglašen dobitnik letošnje nagrade ALMA. To je bralni institut PRAESA iz Južne Afrike, ki je dobil že tudi IBBY Asahi Reading Promotion Award 2014, na 34. kongresu IBBY v Mexicu City. Slovenska nominiranca za ALMA 2015 sta bila pisateljica Janja Vidmar in ilustrator Damijan Stepančič. Pripravljajo pa že novi kandidaturi za ALMA 2016, to sta pisatelj Andrej Rozman Roza in ilustrator Peter Škerl.
Na sejmu v Bologni so bile na veliki razstavi ilustracij razstavljene tudi ilustracije Maje Kastelic iz slikanice brez besed Deček in hiša (Mladinska knjiga, 2015), ki so trenutno na ogled v nekdanjem Modrem salonu MK. Slovenska ilustratorka Andreja Peklar pa se je uvrstila med finaliste slikanic brez besed s svojo slikanico v nastajanju Ferdo, velikanski ptič.
