Bralna kultura: Zmagovita finska predanost branju in učenju

Nova mednarodna raziskava: Slovenija pristala na skupnem 28 mestu, najboljša je bila v kategoriji knjižničnih sistemov.

pet, 11.03.2016, 21:00

Nova študija, ki jo je opravil John W. Miller z osrednje državne univerze v Connecticutu, je na prvo mesto po bralni kulturi na svetu uvrstila Finsko, na vrhu so še Norveška, Islandija, Danska in Švedska. Slovenija je pristala na 28. mestu med 61 državami.

Raziskava Države z najvišjo bralno kulturo na svetu je prva doslej analizirala trende v bralni kulturi in pismenosti v več kot šestdesetih državah, kot merilo za razvrščanje literarnega zdravja držav je upoštevala podatke v petih kategorijah: časopisje, knjižnični sistem, vlaganje v izobraževalni sistem, rezultati šolajočih in dostopnost računalnikov.

Združeni podatki najbolj natančno kažejo kulturno vitalnost posamezne države in posameznikov v svetu, katerega prihodnost temelji na znanju, pravi Miller. Najbolje se je v raziskavi odrezal sever Evrope, na 6. mestu je pristala Švica, za njo pa ZDA, Nemčija in Latvija.

Pred Slovenijo na 28. mestu so med drugimi Velika Britanija (17.), Izrael (19.), Avstrija (26.) in Rusija (27.), za njo pa Japonska (32.), Španija (35.), Mehika (38.), Hrvaška (44.), Argentina (47.). Po posameznih kategorijah je pri časopisju, kjer so merili število kupljenih izvodov na prebivalca, dnevne naklade in število spletnih izdaj, Slovenija na 20. mestu, pri knjižničnem sistemu na 14., pri vlaganju v izobraževanje in letih obveznega šolanja na 40., pri rezultatih izobraževanja, kjer se upoštevajo rezultati Mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS in Mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA je Slovenija na 36. mestu, pri računalniški pismenosti, kjer se meri število gospodinjstev z računalnikom, pa na 26. mestu.

Zmagovalci posameznih kategorij so Finska pri časopisju, Estonija pri knjižničnem sistemu, Brazilija pri vlaganju v izobraževanje, Singapur pri rezultatih PIRLS in PISA in Nizozemska pri številu gospodinjstev z računalnikom.

Na podlagi rezultatov študije, ki je izšla tudi v knjižni obliki v programu založbe Routledge, Miller ugotavlja, da niso odkrili nikakršne omembe vredne povezave med dolžino obveznega šolanja in vlaganjem v izobraževalni sistem na eni strani in uspehom šolajočih na drugi, za prvih pet držav pa dodaja, da so se na vrh uvrstile, ker njihova monolitna kultura ceni branje. Če bi upoštevali samo rezultate uspešnosti šolajočih, bi bila razvrstitev na lestvici bistveno drugačna, pravi Miller, na prvih mestih bi pristale države pacifiškega obroča, konkurirala bi jim lahko le Finska.

Prijavi sovražni govor