Brez pasjanse, kave in čokolade ne gre
Pisateljska spovednica: Janjo Vidmar še vedno zanima, kaj je v skrivnostni torbi Mary Poppins.
Odpri galerijo
Janja Vidmar Foto Dejan Javornik
Katera je prva knjiga, ki ste jo prebrali?
Če me spomin ne vara, je šlo za Bratca in Kljukca s strehe in Mary Poppins. Posebno drugo sem prebrala večkrat in si v mislih slikala, kaj vse bi mi lahko priskrbela takšna varuška in kam bi me z njo vodila pot. Življenje Banksovih je bilo v mojih otroških očeh nepojmljivo pravljično, bolj od vseh kraljičen, princesk in druge dvorne navlake. Šele v odrasli dobi sem prebrala, da je bila avtorica Pamela Travers hči obubožanega in alkoholiziranega bančnika.Kakšne ocene ste dobivali za šolske spise?
No, slovenščina je bila edini predmet, ki mi ni delal preglavic. Posledično so bili tudi moji spisi temu primerni.Opišite trenutek, ko ste spoznali, da boste pisateljica.
Ni šlo za trenutek, bolj za splet okoliščin. Opravljala sem različne poklice, od administratorke na zavarovalnici, negovalke pa vse do trgovske potnice, toda vrsta naključij, ki, domnevam, to niso bila, me je nekako usmerjala po sledeh besed in povedi, dokler nisem nazadnje popustila. In ker sem se upirala kar nekaj let, je potlej iz mene na mah bruhnilo kakšnih dvajset knjig, preden sem umirila strasti.Imate kakšne ustvarjalne rituale?
Kava, čokolada in pasjanse na računalniku. Precej pasjans. Potem spet kava. In še več pasjans. In obsceno veliko čokolade. In obvezni AC/DC na repeat.Imate, ko pišete, več težav z začetki ali konci?
Včasih moram zaradi naslova, ki se mi utrne in niti ni pretirano bleščeč, napisati celo knjigo. Kot ženska, ki zaradi novega para čevljev zamenja garderobo. Sicer pa začetke, sredino in konec običajno predelujem v sebi na teku, v hribih ali v bazenu. V naravi se največkrat domislim najboljših rešitev. Te si moram potem v obliki ključnih besed kot esemese pošiljati na telefon, da česa ne pozabim. In tu in tam se zgodi, da konec od mene zahteva generalno nov začetek. Popravljanje in predelovanje pa mi gresta na živce. Pomirja me čokolada.Katere knjige nikoli niste mogli prebrati do konca?
V mlajših letih Uliksesa Jamesa Joycea. Danes pa si pri množici odličnih knjig in letih, ki so mi še na voljo, pridržujem pravico, da odložim vsako, ki me ne pritegne.Kako izberete imena svojim likom?
Domačemu liku preprosto nadenem ime, ki mi pride na misel, in konec debate. Pri literarnih junakih od drugod pa si pomagam z različnimi seznami imen posameznih dežel ter preverjanjem njihovega pomena in ustrezne konceptualne simbolike.Knjiga, ki vas je spravila v jok?
Mogoče ne gre toliko za pretakanje solz kot za naslove, ki se me dotaknejo na prav poseben način. In v zadnjih letih je bilo teh k sreči kar nekaj, od knjig Neroda in Molitve za ugrabljene do Pokrpajmo žive, Ti si rekel in tako dalje.Kolikokrat so vam zavrnili rokopis in s kakšnimi utemeljitvami?
Dvakrat. Obakrat besedilo za slikanico. Kar sem razumela kot kozmični namig, naj se raje držim daljših besedil.Katere literarne junake bi radi spoznali v živo?
Še zmeraj Mary Poppins in njeno skrivnostno torbo. Ne bi se branila niti zabavnega Willa iz knjige Vse o fantu Nicka Hornbyja ali Patricka Batemana iz Ameriškega psiha Breta Eastona Ellisa. Ampak vsakega od njih posebej.Najbolj zanimiv odziv bralcev na vaše knjige?
Najprej najbolj zanimiv odziv na moj obisk: ker slovim po izjemni odsotnosti prostorske inteligence, ki je vir zabav po šolah in knjižnicah od blizu in daleč, sem se, denimo, nekoč v krogu cijazila okrog neke šole in jo, omenjeno šolo namreč, na vse pretege iskala. Opazovali so me z oken in umirali od smeha, dokler me ni knjižničarka prijazno poklicala po telefonu, da sem na pravem kraju. Toda vsako šolo nazadnje najdem, brez skrbi.Najbolj zanimiv odziv na knjigo pa je vljudnostno pismo iz Republike Srbske z nekaterimi podatki nasprotne strani, ki sem ga prejela po izidu knjige Tretja možnost.
