Čarobnost zaslona, večnost papirja

Ameriški knjižni trg kljub vzponu e-knjige govori o renesansi tiskane knjige, na slovenskem trgu so e-knjige še zanemarljiv segment.

Objavljeno
26. januar 2016 12.24
Igor Bratož
Igor Bratož

Tiskana knjiga še ni pokopana:­ prodaja na knjižnem trgu onkraj Atlantika, ki mu z večjo ali manjšo zamudo običajno sledijo vsi drugi, se je že drugo leto zapored povečala, lani se je po podatkih servisa Nielsen BookScan prodalo za 2,8 odstotka več tiskanih knjig kot leto prej.

Nielsen BookScan (NBS) spremlja prodajo na 80 odstotkih prodajnih mest v Združenih državah in je precej natančno orodje za merjenje trendov. Številke, ki so jih sporočili zadnje dni prejšnjega leta, kažejo, da je 2,8 odstotka več prodanih tiskanih knjig v primerjavi z letom 2014 nadaljevanje gibanja, saj so leta 2014 prav tako zaznali dvig prodaje klasičnih knjig za 2,4 odstotka.

Skupaj je bilo lani na prodajnih mestih, ki poročajo NBS, prodanih 652 milijonov knjig, natančnejši pogled po področjih pa vendar pokaže nihanja: več knjig, za 5,4 odstotka več, je bilo lani na severnoameriškem knjižnem trgu prodanih v neodvisnih knjigarnah, knjigarniških verigah in največji spletni knjigarni Amazon, manj pa v verigah blagovnic, kot je Walmart.

Štiri velike uspešnice

Prvič po letu 2010, ko so na severnoameriškem knjižnem trgu postale pomembnejši prodajni segment elektronske knjige, so zaznali višjo prodajo tiskanih knjig v kategoriji leposlovja, v primerjavi z letom 2014 so lani sicer prodali kar 6,6 odstotka več neleposlovnih knjig za odrasle (na prvem mestu je pristala Umetnost pospravljanja Marie Kondo z 1,1 milijona prodanih izvodov, za lepo prodajo so poskrbele tudi pobarvanke za odrasle, vsekakor svetovna uspešnica lanskega leta), a za 2,1 odstotka višja prodaja leposlovnih naslovov je bila bolj opažena, saj so leto pred tem zaznali padec prodaje za 7,9 odstotka.

Delno so k dobri prodaji leposlovnih knjig prispevali štirje naslovi, od katerih se je vsak prodal v več kot milijon izvodih (leta 2014 ni tega doseglo nobeno leposlovno delo): uspešnica številka ena v vseh kategorijah je bila lani nova knjiga avtorice ameriške klasike Če ubiješ oponašalca Harper Lee Pojdi, postavi stražarja, ki se je je prodalo nekaj manj kot 1,6 milijona izvodov, po več kot milijon izvodov so severnoameriški bralci kupili še temačnega in napetega psihološkega trilerja Paule Hawkins Dekle na vlaku, Grey – Petdeset odtenkov 4, ki je bila pričakovana prodajna uspešnica E. L. James, in knjige dobitnika lanske Pulitzerjeve nagrade za književnost Anthonyja Doerrja Vsa svetloba, ki je ne vidimo.

1260 odstotkov

Oznanjanje smrti tiskane knjige se zdi potemtakem odvečno, lahko bi se z domislico Marka Twaina reklo, da so take govorice močno pretirane, vendar je revija Fortune sveže podatke o višji prodaji tiskanih knjig komentirala z opozorilom, da lepe številke niso razlog za proslavljanje, saj je dvignilo odstotke le nekaj uspešnic, predvsem pa odlična prodaja pobarvank, brez njih bi bili podatki o večji prodaji tiskanih knjig namreč precej manj zmagoslavni. Nekaj prispeva k temu tudi cena e-knjig, ki so jo založniki ohranjali relativno visoko in so se zato zdele cene tiskanih knjig ugodne.

To je tudi posledica tako imenovanega agencijskega postavljanja cene: najprej je veljalo pravilo, da knjigotržcu pripade okrog polovice prodajne cene posameznega naslova, ko pa je monopolni Amazon udaril z bralnikom kindle, ponudil uspešnice po ceni 9,99 dolarja in si vzel 90 odstotkov trga elektronskih knjig, je Apple, ki je utiral pot ipadu, ponudil založnikom drugačen model, po katerem jim je pripadlo 70 odstotkov prodajne cene. To delitev je uspelo vsiliti založnikom tudi podjetju Amazon, posledica pa so bile višje cene e-knjig in zato vabljivejše ­klasične knjige.

Nespregledljivo dejstvo je, da prodaja e-knjig, ki je med letoma 2008 in 2010 dosegla epohalno rast prodaje, 1260 odstotkov, zdaj stagnira. Po podatkih Zveze ameriških založnikov je v prvih petih mesecih prejšnjega leta imela celo 10-odstotni padec prodaje, e-knjige pa so imele okrog 20-odstotni tržni delež.

Po ekonomistični razlagi je tako lahko le začasno, saj po teoriji ciklične privlačnosti nova tehnologija najprej spodbudi veliko zanimanje trga, ki vodi do vrha napihnjenih pričakovanj, sledita streznitev in padec krivulje, ki pa se sčasoma ob oživljenem zanimanju za izdelek spet dvigne. E-knjige naj bi po tej razlagi bile na točki streznitve, ki ji bodo sledili čedalje boljši časi tržno zrelega izdelka.

O tem vse večjem zanimanju za elektronske naslove tako profesionalnih založb kot nove založniške kategorije, samozaloženih elektronskih izdaj, poroča tudi največja spletna knjigarna Amazon, kjer zdaj kupuje 65 odstotkov kupcev e-knjig. Založnikom klasičnih tiskanih knjig preostane le to, da se odločajo premišljeno in ne izdajajo knjig, ki bi jih e-knjige zlahka kanibalizirale.

Nekaterim elektronske izdaje tako ali tako ne morejo do živega: velike, razkošno natisnjene izdaje založb Taschen in Phaidon ne potrebujejo posebne reklame, prodajajo se tako rekoč same od sebe, v digitalni dobi so vsaj na drugi strani Atlantika postale nekakšne vinilne plošče knjižnega sveta, prestižni izdelek, ki govori o kupčevem življenjskem slogu. Eden od ameriških komentatorjev je v debatah o usodi tiskane knjige spomnil na njene začetke, češ da rokopisne knjige po Gutenbergovi vpeljavi tiska s premičnimi kovinskimi črkami niso kar izginile, ampak so se obdržale še več kot stoletje.

Po podatkih knjigotrškega podjetja Overdrive, ki je vodilni dobavitelj digitalnih vsebin ameriškim knjižnicam in šolam, so si bralci lani izposodili 169 milijonov e-knjig, na prvem mestu je bil roman Paule Hawkins Dekle na vlaku, med prvimi petimi pa še Vsa svetloba, ki je ne vidimo Anthonyja Doerrja, Ni je več Gillian Flynn, Pojdi, postavi stražarja Harper Lee in Marsovec Andyja Weira.