Naj roman Agathe Christie: Deset vojačkov je šlo k večerji sedet

NIsta slavila Gospodična Marple in Hercule Poirot, ampak roman In potem ni bilo nikogar več.

Objavljeno
02. september 2015 13.19
Igor Bratož, kultura
Igor Bratož, kultura

Ob bližnji stopetindvajseti­ obletnici rojstva prve dame kriminalnega žanra so bralci z vsega sveta glasovali za njen najbolj priljubljeni roman. Bralski glas je odločil – najboljše delo Agathe Christie je In potem ni bilo nikogar več iz leta 1939.

Glasovanje The World's Favourite Christie, od konca aprila do konca maja je potekalo na spletni strani združenja, ki od leta 1955 globalno upravlja avtoričine avtorske pravice in mu predseduje njen vnuk Mathew Prichard, je potekalo tako, da so navdušencem z vsega sveta ponudili seznam petindvajsetih romanov Agathe Christie, deset od teh naslovov so izbrali njeni ljubitelji iz kategorije znanih osebnosti, od igralca Davida Sucheta in zvezdniškega kuharja Marcusa Wareinga do pisateljic Val McDermid in Kate Mosse.

Glasovanje je pokazalo, da je največ glasov, več kot enaindvajset odstotkov, globalno bralstvo namenilo romanu In potem ni bilo nikogar več, na drugem mestu je pristal Umor v Orient ekspresu z nekaj več kot petnajstimi odstotki, na tretjem pa prvo objavljeno avtoričino delo, roman Umor Rogerja Ackroyda, z nekaj več kot osmimi­ odstotki. Smrt na Nilu, Umor v Mezopotamiji, Sloni si zapomnijo, Umor v župnišču, Usoda, Karibska skrivnost in drugi izmed več kot osemdesetih romanov, ki jih je napisala britanska avtorica, so ostali zadaj.

Najbolj zapletena mojstrovina

In potem ni bilo nikogar več je po dosegljivih podatkih prodajno najbolj uspešna knjiga Agathe Christie, po svetu je bilo doslej prodanih več kot sto milijonov izvodov in je potemtakem tudi najbolje prodajana kriminalka vseh časov. Časnik Spectator ji je prisodil nalepko »mojstrovina«, New York Times je dodal ugotovitev, da je najbolj zapletena zgodba, kar jih je avtorica napisala.

Pisateljica je o knjigi povedala, da ji je všeč zaradi zahtevne tehnike, ki je bila izziv. Pisateljica Sarah Phelps, avtorica adaptacije romana za triurni televizijski film, ki ga bo BBC predvajal med letošnjimi božičnimi prazniki, je povedala, da je In potem ni bilo nikogar več »mojstrovina, briljantno, vznemirljivo, forenzično natančno napisan psihološki triler o krivdi in paranoji, zločinu in kazni, oster kot skalpel in začinjen z najbolj črnim črnim humorjem«.

V slovenščini je roman In potem ni bilo nikogar več prvič izšel leta 2005 v programu založbe Učila International in prevodu Vere Boštjančič Turk, še prej je izšel z izvirnim naslovom Deset zamorčkov. Leta 1967 je knjigo (priredbo Pierra Briveja in Meg Villars) izdal Prosvetni servis v prevodu Jožeta Voznyja. Izvirni naslov romana Ten Little Niggers so za ameriško izdajo spremenili in uporabili sklepni verz anglosaške izštevanke.

Projekt The World’s Favourite Christie je del celoletnega proslavljanja pisateljičinega življenja in njene literarne dediščine, ki obsega več kot osemdeset romanov in zgodb ter devetnajst gledaliških del, med njimi je tudi Mišolovka, ki velja za najdlje izvajano gledališko delo vseh časov, saj jo v londonskem West Endu igrajo od premiere leta 1952. Knjige Agathe Christie so doslej izšle v več kot sto jezikih.

Založba je, kot lahko preberemo na spletni strani Bukla, slovenske bralce takole vabila k branju: Na povabilo gospoda in gospe Owen se na skrivnostnem otoku Soldier Island zbere deset ljudi, ki se med seboj ne poznajo. Ob prihodu na otok izvedo, da sta njihova gostitelja zadržana, zato se jim bosta pridružila čez dan ali dva.

Sedejo k večerji, ki jo nenadoma prekine vreščeč glas z gramofonske plošče. Vsakega izmed navzočih obtoži prikrivanja hudega zločina. Takoj po večerji umre mladi Anthony Marsden, ki naj bi do smrti povozil dva otroka in se nato s pomočjo ugodnih pričanj prijateljev izmaknil roki pravice. Njegova smrt pa je le uvod v serijo umorov. Je morilec zvabil žrtve na otok zato, da bo zadostil pravici?