Znana deseterica finalistov nagrade kresnik

Izmed letošnje finalne deseterice so zmagovalni kres na Rožniku doslej prižgali trije.

sob, 22.04.2017, 09:00

Nagrado kresnik, ki si jo je zamislil pisatelj Vlado Žabot in jo poimenoval po poganskem mitološkem bitju, so prvič podelili 23. junija 1991 v Razkrižju ob Murinih mrtvicah.

Do leta 1996 je gostovala na domačiji Josipa Jurčiča na Muljavi, od takrat pa (po dvakratnem skoku na Ljubljanski grad) poteka na kresni večer na ljubljanskem Rožniku.

Nagrado kresnik – že leta vztraja pri višini pet tisoč evrov – so doslej prejeli Lojze Kovačič (dvakrat, drugega mu je žirija namenila posmrtno), Feri Lainšček (dvakrat), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Drago Jančar (trikrat), Andrej E. Skubic (trikrat), Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva, Štefan Kardoš, Tadej Golob, Goran Vojnović (dvakrat), Davorin Lenko in lansko leto Miha Mazzini.

Odločitve, ki čakajo žirijo Delove nagrade kresnik za roman leta, so tri: na kresni večer je treba oznaniti lavreata, mesec prej je treba določiti peterico finalistov. Prva in nemara največja odločitev pa je ugotovitev, katera deseterica romanov po mnenju žirije izstopa izmed vseh, izdanih v preteklem letu. To je letošnja žirija storila zdaj.

Dva meseca pred slovestnostjo na ljubljanskem Rožniku, letos dan pred svetovnim dnevom knjige, je žirija Delove nagrade za roman leta kresnik izbrala deset naslovov, ki ostajajo v igri za letošnjo nagrado kresnik.

Izmed nekaj čez stodeset romanov, ki so izšli z letnico izida 2016, in so se zato znašli na seznamu romanov, ki so ga kresnikovi žiriji po tradiciji pripravili v oddelku za slovensko bibliografijo Narodne in univerzitetne knjižnice, je žirija, ki jo vodi profesor z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani dr. Tone Smolej, v njej pa berejo še pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj, pesnica in novinarka kulturne redakcije nacionalnega radia Tina Kozin in novi član, dr. Alen Albin Širca, asistent na omenjenem oddelku Filozofske fakultete, odločila, da proti finalu – veliko peterico finalistov bodo oznanili 23. maja, mesec dni pred kresno seanso v Cankarjevi spominski sobi na Rožniku – odpotujejo romani Tine Batista Napotnik Tunel (Mladinska knjiga), Ivane Djilas Hiša (Cankarjeva založba), Tadeja Goloba Jezero (Goga), Jurija Hudolina Osnove ljubezni in zla (Beletrina), Gašperja Kralja Rok trajanja (Založba /*cf.), Mojce Kumerdej Kronosova žetev (Beletrina), Mihe Mazzinija Zemljevidi tujih življenj (Goga), Toma Podstenška Papir, kamen, škarje (Litera), Romana Rozine Zločin in ljubezen (Modrijan) in Gorana Vojnovića Figa (Beletrina).

Ples favoritov

Je mogoče ta hip že govoriti o favoritih za uvrstitev v peterico velikih finalistov? Po signalih, ki jih pošiljajo bralskemu plemenu tukajšnji kritiki, je zelo resna kandidatka za kresni venec letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada Mojca Kumerdej z romanom Kronosova žetev, člani Društva slovenskih literarnih kritikov so romanu ravno ta teden podelili nagrado kritiško sito za najboljšo knjigo leta 2016 po njihovi presoji. O zmagovalnem romanu je glasovalo sedemnajst članov društva, ostale tri nominiranke, Veronika Dintinjana, Anja Golob in Suzana Tratnik v konkurenci niso bile z romani, ampak s pesniškima zbirkama in zbirko kratkih zgodb.

Izmed letošnje finalne deseterice so zmagovalni kres na Rožniku doslej prižgali trije, Goran Vojnović, Miha Mazzini in Tadej Golob. Vojnović je doslej zmagal dvakrat, kresnika je leta 2009 dobil za romaneskni prvenec Čefurji raus!, ki je postal ena največjih slovenskih knjižnih uspešnic, leta 2013 pa je slavil z romanom Jugoslavija, moja dežela, letos je v konkurenci z romanom Figa.

Lanskoletni lavreat Miha Mazzini je v letošnjo deseterico vstopil z romanom Zemljevidi tujih življenj, lani je slavil z romanom Otroštvo, v deseterici za kresnika se je znašel že trikrat, leta 2011 z romanom Nemška loterija, leta 2014 z romanom Paloma negra in leta 2015 z romanom Izbrisana.

Tadej Golob, avtor romana Jezero, je nagrado kresnik dobil leta 2010 za roman Svinjske nogice. Od preostalih v deseterici imajo še trije izkušnje s kresnikom: Jurij Hudolin je letos v igri z romanom Osnove ljubezni in zla, leta 2014 se je med petimi finalisti znašel z romanom Ingrid Rosenfeld. Tomo Podstenšek, avtor romana Papir, kamen, škarje, je bil v deseterico uvrščen leta 2013 s Sodbo v imenu ljudstva, Romana Rozino, ki je lansko leto izdal Zločin in ljubezen, je žirija v deseterico uvrstila leta 2011 z romanom Galerija na izviru Sončne ulice.

Trije pisatelji so se v deseterico uvrstili z literarnimi prvenci, Tunel je prvi roman Tine Batista Napotnik, tudi Hiša Ivane Djilas je prvenec, Rok trajanja Gašperja Kralja, sicer avtorja znanstvene monografije, je njegov prvi objavljeni roman.

Prvenec Tine Batista Napotnik Tunel bi lahko žanrsko umestili med generacijske romane, je v Delu zapisal Aljoša Harlamov in kot nosilni steber prvenca omenil »dokaj realističen in plastičen prikaz življenja posameznikov v srednjih letih.«

»V književnem prvencu, ki je nastal iz kolumnistične predloge, avtorica riše portret prekarnega delavca oziroma delavke, katere um je izrazito spektakelsko naravnan,« je v Delu ocenila roman Ivane Djilas Gabriela Babnik in dodala, da se Hiša »bere kot enoglasni monolog.«

Slastni sadeži romanopisja

»Jezero Tadeja Goloba je prva v slovenščini napisana kriminalka, ki sem jo požrl od začetka do konca, navdušen sem nad njo tudi zato, ker verjamem, da se z rojstvom avtohtone žanrske književnosti pomembno utrjuje slovenska knjižna krajina,« je za Delo povedal publicist in predavatelj Miha Kovač.

Aljaž Krivec je v Bukli za roman Jurija Hudolina Osnove ljubezni in zla zapisal, »da se giblje med popolnoma fiktivnim, popolnoma preverljivim in popolnimi govoricami, a mu moramo končno vse verjeti, kot pač verjamemo romanom.«

Tina Vrščaj je o romanu Gašperja Kralja Rok trajanja v Delu zapisala, da je »čudovito jasen in ne potrebuje zmede, pa njegova dovršena pripoved bralcu vseeno pušča prosto pot pri iskanju neizrekljivih odgovorov na vprašanji, kdo je v resnici ta junak in kaj mu pravzaprav pomeni smrt. Sveže, ne morbidno!«

Kronosova žetev, roman Mojce Kumerdej, je »sijajno literarizirana duhovna pokrajina konca 16. stoletja na območju današnje Slovenije,« je zapisala v Delu Ženja Leiler in dodala: »Neprestana zmuzljivost, občutek, da smo se znašli v povsem znanem nam svetu, pa čeprav nas od njega ločijo štiri stoletja, je eden od presežkov Kronosove žetve.«

Samo Rugelj je v Bukli o Zemljevidih tujih življenj Miha Mazzinija zapisal, da »roman, ki je izšel samo malo za tem, ko je avtor za Otroštvo prejel kresnikovo nagrado, na vznemirljiv način povezuje urbano in ruralno, ob tem pa v ozadju ves čas obračunava s slovenskimi stereotipi.«

Roman Toma Podstenška Papir, kamen, škarje, grobo realističen in na trenutke ciničen roman, govori o osnovnošolskem učitelju geografije, ki je ujet v eksistencialno stisko sredi štiridesetih let, je v Bukli zapisala Diana Volčjak in dodala: »Roman je izrazito aktualen – nečista vest, umanjkanje smisla in sprijaznjenost s povprečnostjo vsakdana človeka pehajo v melanholijo in depresijo.«

»Rozinov roman Zločin in ljubezen je polifon, preplet glasov in ugovorov pa ni namenjen samo rašomonski ugotovitvi o nespoznavnosti resnice, temveč predvsem izrisuje značajske hibe, ki vpletene sploh potegnejo v medijsko prenapet dogodek,« je v oceni za oddajo S knjižnega trga na 3. programu Radia Slovenija zapisal Matej Bogataj.

O romanu Figa Gorana Vojnovića, enem »redkih slastnih sadežev sodobnega slovenskega romanopisja«, je Ženja Leiler v Delu presodila, da so njegovi trije medsebojno prepleteni tematsko-vsebinski poudarki čas, svoboda in ljubezen: »Vendar pa glavna ambicija Fige ni, da bi bila literarizirana družbena refleksija, to je kvečjemu, kot v Čefurjih ali Jugoslaviji, pod črto. Težišče se v Figi izrazito premakne v intimno dramo treh generacij neke družine, ki je resda geografsko in časovno uokvirjena, a z univerzalno poanto.«

Prijavi sovražni govor