Dnevi poezije in vina: program je vse obsežnejši, dotacije pa kopnijo

»Prihajam iz dela Arkansasa,­ kjer so ljudje samozadostni­ ­individualisti, ki se neradi ­formalno ali neformalno povezujejo. In takšna, torej povsem neodvisna, je tudi moja poezija.« Tako je v enem od intervjujev dejala ameriška pesnica Carolyn D. Wright, ob Milanu Deklevi častna gostja festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju.

»Seveda veliko dolgujem drugim pesnikom, vendar nisem intelektualka v smislu manifestativne pripadnosti določeni skupini in nekoliko sem tudi ponosna na svoj outsiderski status,« pravi Carolyn D. Wright. No, v ZDA nikakor ni outsiderka, objavila je več kot ducat knjig, nazadnje One With Others: a little book of her days, ki je prejela ameriški nagradi National Book Critics Circla in Lenore Marshall. Gre za poklon prijateljici Margaret Kaelin McHugh, ki se je pridružila pohodu črnskih aktivistov leta 1969 v Arkansasu in za to plačala visoko ceno. Na festivalu bodo predstavili njeno prvo pesniško zbirko v slovenskem jeziku Skritost, obenem bo izšel še dvojezični izbor Deklevove poezije Darwin gre v jedilnico/Darwin goes dining v prevodu Andreja Pleterskega.

V fokusu nizozemska poezija

Carolyn D. Wright letos na Ptuju ne bo osamljena, saj na festival prihaja dvajset pesnikov. V fokusu bo sodobna poezija, ki nastaja v nizozemskem jeziku, zato se je festival začel s štiridnevno nizozemsko-slovensko prevajalsko delavnico. In seveda nastopi pesnikov, ki pišejo v tem jeziku – letos sta to po dva pesnika iz Nizozemske in Belgije. Geert van Istendael, nekdanji novinar belgijske javne televizije, piše poezijo, romane, pravljice in eseje, zadnji dve desetletji pa dela v Bruslju kot samostojni pisatelj. Poklic Hester Knibbe je še manj povezan s poezijo, saj je klinična farmacevtska analitičarka. Pesniški prvenec Med gestami in besedami je objavila leta 1982, od takrat je izšlo že več kot deset njenih pesniških zbirk, letos pa je osvojila najvišje nizozemsko pesniško priznanje VSB.

Maud Vanhauwaert je belgijska pisateljica in performerka mlajše generacije. Pred štirimi leti je izšla njena prva pesniška zbirka Jaz sem mogoča, prejela je tudi nagrado za ženski prvenec. Magistrirala je iz literature in jezikoslovja na univerzi v Antwerpnu in tudi na tamkajšnji akademiji za gledališče ter ob pisanju raziskuje ustvarjalne načine za odrsko posredovanje poezije. Zmagala je na tekmovanju Frappant TXT in bila finalistka na svetovnem prvenstvu v pesniškem slamu ter na prestižnem festivalu Leids Cabaret. Pesnik, prevajalec, urednik in programer Jan Baeke je začel pisati poezijo sorazmerno pozno, vendar se je kmalu uveljavil in prejel številne nagrade.

Obsežen program sestavljajo obvezna velika večerna branja, na katerih se bo predstavilo vseh dvajset gostov, ki sta jih izbrala selektorja festivala Staša Pavlović in Matthias Göritz. Med njimi tudi pet pesnikov, ki se bodo udeležili ptujskega festivala kot člani pesniške platforme Versopolis, namenjene spodbujanju mobilnosti perspektivnih evropskih pesnikov in v katero je trenutno vključenih enajst evropskih pesniških festivalov. To so Justyna Bargielska iz Poljske, Vytautas Stankus iz Litve, Gjoko Zdraveski iz Makedonije, Pär Hansson iz Švedske in Ivan Šamija iz Hrvaške, večina se bo v Sloveniji predstavila prvič.

Ob naštetih prihaja na Ptuj še vrsta drugih pesnikov z različnih koncev sveta oziroma kar iz petnajstih držav. Luis Chaves je kostariški pesnik, pisatelj in prevajalec, ki trenutno piše svoj tretji roman, njegove knjige pa so izšle v Kostariki, Španiji, Argentini, Mehiki in Nemčiji. Ameriška pesnica Mary Jo Bang je profesorica književnosti in kreativnega pisanja na Washingtonski univerzi v St. Louisu, do zdaj je izdala sedem pesniških zbirk, med njimi zbirko Elegija, za katero je prejela nagrado Nacionalnega združenja književnih kritikov. Amarjit Chandan je kenijski pesnik indijskega rodu, ki živi v Londonu, ob zbirkah v angleščini je izdal tudi poezijo in eseje v pandžabiju ter dvojezično zbirko pesmi Štiriročna sonata. Uredil in prevedel je več kot trideset antologij poezije, proze in publicistike v pandžabiju, med drugimi Brechta, Nerudo, Ritsosa, Hikmeta, Valleja, Cardenala in Johna Bergerja. ­Monica Pavani je mlajša italijanska pesnica in prevajalka, za najnovejšo pesniško zbirko Odmaknjena luč (Luce ritirata), ki je oblikovana kot prvoosebna izpoved francoske kiparke Camille Claudel, je leta prejela prvo nagrado Senigallie.

Olga Hapejeva prihaja iz Belorusije, njeno raziskovalno področje zajema lingvistiko, filozofijo jezika, sociologijo telesa ter vprašanja enakosti spolov v kulturi in literaturi, sodeluje pa tudi v skupnih projektih z ustvarjalci elektronske glasbe in v avdiovizualnih performansih. Azad Ziya Eren je armensko-kurdski pesnik in esejist iz Turčije, za zbirki Ars Requiem in Hodnik zapuščenosti (Bırakılma Koridoru) je prejel pesniško nagrado Metina Altıoka, ukvarja pa se tudi s pisanjem esejev o umetnosti in kulturi. Judith Nika Pfeifer iz Avstrije piše besedila za songe, poezijo, prozo in dramske tekste, ukvarja se tudi s performansom in multimedijsko umetnostjo.

Marjan Strojan je slovenski pesnik in prevajalec, ki je izdal šest pesniških zbirk in vrsto prevodov, za svoja dela prejel dve Sovretovi nagradi (za prevod pesnitve Beowulf in Miltonovega Izgubljenega raja), Veronikino nagrado za pesniško zbirko Parniki v dežju in nagrado Prešernovega sklada za prevod Chaucerjevih Canterburyjskih povesti. Patricia Goodrich iz ZDA je pesnica in vizualna umetnica s slovenskimi koreninami, v ZDA so emigrirali njeni stari starši, med njenimi pesniškimi zbirkami najdemo naslove Woman With a Wandering Eye, How the Moose Got To Be, Verda's House in Red Mud. Njene pesmi so se pojavile v številnih revijah in antologijah, prevedene so bile v kitajski, litovski in romunski jezik.

Festivalski predvečeri

V preteklih dneh je festival potekal na različnih koncih Slovenije, pa tudi na Hrvaškem in v Avstriji, tako imenovanih predvečerov je bilo kar deset, jutri pa se bosta poezija in vino preselila na osrednja prizorišča na Ptuju. Že na uvodni dan bo potekal prav poseben dogodek, in sicer bodo eno izmed ulic na Ptuju slovesno preimenovali v Ulico Tomaža Šalamuna, v čast pred meseci umrlemu velikanu slovenske poezije. Vodja programa Anja Kovač je dejala, da se je mestna občina Ptuj na njihovo pobudo odzvala, ceremonialno preimenovanje pa bo pospremila zvočno-prostorska instalacija Stanke Vauda Benčevič Jaz sem voda, ki bo na tem mestu tudi ostala.

Tako kot do zdaj bodo potekala tudi tako imenovana zasebna branja, vendar tokrat tudi na novih, doslej še neodkritih zasebnih lokacijah na Ptuju, bogat bo tudi spremljevalni program. Vse skupaj seveda tudi nekaj stane, kot je opozoril vodja festivala Aleš Šteger, je program festivala iz leta v leto obsežnejši, dotacije pa vse bolj pičle. Od Javne agencije za knjigo (JAK) festival pridobi 35.000 evrov, kar se mu zdi zelo skromno, zato jih je pozval, naj v novi štiriletni shemi financiranja najdejo način, da bo festival, ki sicer pridobi velik del denarja iz evropskih sredstev, ­finančno bolje podprt.