Tiskane izdaje
Začelo se 14. oktobra pred tremi leti in zdelo se je več kot odlično: stran, namenjena tako jezikoslovnemu laiku, povprečnežu kot lingvističnemu strokovnjaku, ponujajoča vse ključne jezikovne priročnike za slovenski jezik. Zastonj oziroma, kot se reče, v prostodostopni elektronski obliki. Uspeh je bil neizbežen, prejšnji teden je portal Fran.si slavil 20-milijonti obisk.
Imenitni dogodek se je zgodil po predvidevanjih skrbnikov strani v noči s srede na četrtek, včeraj sredi dneva je bil števec obiskovalcev že pri številki 20,148.036. Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Marko Snoj okroglo, jubilejno število obiskov komentira z ugotovitvijo, v kateri je zaznati tudi samozadovoljstvo sodelavcev z Inštituta: »Vsi vemo, da mora imeti vsaka zgodba o uspehu predvsem dobro vsebino in ustrezno obliko. Fran ima oboje: ima vsa naše najboljše in najbolj uporabljane slovarje in je zasnovan tako, da ga uporabniki vzljubijo na prvi pogled, sčasoma pa se vez z njim še poglobi. Zato ga uporabljamo vsi pišoči, od učencev do jezikoslovcev.«
Mercedes namesto fička
Pa vendar ni vse rožnato, Inštitut za Frana namensko ni dobil niti evra iz državne blagajne, portal je nastal z denarnimi sredstvi, ki jih ZRC SAZU ustvari na trgu (sem na primer sodi oddajanje Atrija ZRC v komercialne namene, prodaja tiskane izdaje SSKJ in podobno), in iz infrastrukturnih virov ZRC.
Agata Tomažič, ki skrbi za promocijo raziskovalnih rezultatov ZRC, je te dni opozorila na ugotovitev urednika portala www.fran.si in namestnika predstojnika Inštituta Kozme Ahačiča ob lanski predstavitvi prenovljenega in obogatenega Frana: »Z denarjem za fička so sestavili mercedesa,« s pristavkom, da se – kar zadeva financiranje – v enem letu ni spremenilo prav nič.
Franovi aduti
Snoj razlaga: »Kot vsaka slovenska zgodba o uspehu ima tudi Fran svojo temno plat. Medtem ko ima Fran v povprečju 30.000 obiskovalcev dnevno, se v naši državi iz javnih sredstev še vedno financira izgradnja raznih portalov, ki jih davkoplačevalci niti ne poznamo, kaj šele potrebujemo.
In medtem ko s sredstvi za pokritje mizernih plač pretežno mladih doktorjev znanosti nastajajo vrhunske vsebine, ki so potrebne za Franovo življenje in njegov razvoj, javni razpisi še vedno podlegajo takim prijavam, ki za velike denarje obljubljajo strokovno vprašljive stvaritve, za katere se z uporabo vse prepogosto izkaže, da niso vredne prav nič.
Morda sem preveč optimističen, ko upam, da se ti časi polagoma iztekajo. Morda vendarle ne pričakujem preveč, ko vidim prve znake, da so vsaj nekateri pristojni in torej odgovorni v tej državi sprevideli, da že na srednji rok, kaj šele na dolgega, štejeta le prava izbira vsebin in njihova kakovost. Točno to, kar ima Fran.«
Decembra brezplačni SSKJ2
Različica Frana 4.1 obsega 31 slovarjev, atlas, 2 svetovalnici, 591.805 slovarskih sestavkov. Na vprašanje, kakšen je načrt nadaljnjih širitev portala, Ahačič pravi: »Načrti so veliki, moramo pa biti hkrati pozorni na to, da Fran za splošnega uporabnika ne bi postal prenatrpan s podatki, med katerimi se ne bi več dobro znašel.
Že 3. decembra letos bomo naredili v ozadju portala velik korak v to smer. Na Franu bo tako več, npr. brezplačni SSKJ2, novi etimološki slovar, trije razširjeni sprotni slovarji, čez leto dni še novi zgodovinski in sinonimni slovar – uporabnik pa bo imel kljub temu občutek, da je posamezne vsebine še veliko lažje najti.
Že zdaj lahko opazite, da smo uvedli novi znamki: eSSKJ in ePravopis. To sta izključno elektronska slovarja, ki se bosta nadgrajevala naslednja desetletja vsako leto: neodvisno od knjižnih izdaj, ki so načrtovane kot dokumentacija neke zaključene celote v določenem trenutku in bodo dostopne tudi brezplačno v obliki pdf.
V ozadju imamo postavljen tudi sistem, ki nam omogoča, da lahko – če sem nekoliko slikovit in uporabim oznako Martina Luthra – gledamo ljudem na usta. Ko pride leksikograf zjutraj v službo, dobi dober vpogled v to, kaj ljudi trenutno zanima, o čem se sprašujejo. Tudi za nas je pomemben občutek, da smo lahko ljudem na voljo. Kot verjetno veste, je bil Inštitut pred leti deležen precej očitkov. Vzeli smo jih resno in se iz tega veliko naučili.«
Dražava bi limuzino
