Izgubljena (kresna) nedolžnost Mihe Mazzinija

Najboljši slovenski roman preteklega leta po mnenju kresnikove žirije je Otroštvo Mihe Mazzinija.

Objavljeno
23. junij 2016 18.00
Kresnik
Tanja Jaklič
Tanja Jaklič

21.53: Tone Peršak, kulturni minister: »Na kresniku sem bil vsako leto, vsaj petnajstkrat doslej, to je 23. junija moja navada. Mazzinija nisem prebral, izbira Kovačiča za kresnika25 pa se mi zdi nekako logična in prava.«

Vlado Žabot, pisatelj: »Kresnika danes gledam v dvojni perspektivi. Nagrado kot nagrado, ki opravlja solidno svoje poslanstvo. Kar pa se prireditve tiče – izvorno je bila v povezavi s slovenskim duhovnim spominom, kar se zdaj izgublja. To je narobe. Kar se tiče kresnika25, sem nasprotoval naglici in populističnemu načinu. Proti zmagovalcu Kovačiču pa seveda nimam nič, kot ne bi imel proti nikomur. Vsaki žiriji dam prav.«

21.40: Aljoša Harlamov, član žirije: »Cankarjeva soba je bila sicer hladna, a hkrati pri tako dobrih romanih vroča. Skozi pogovor smo razrešili vsa nesoglasja in soglasno sprejeli odločitev. Mene so najbolj navdušili iskrenost romana in njegovi pretresljivi prizori.«

21.30: Miha Mazzini: »Taka nagrada te pri zrelih letih preseneti, a vseeno zelo razveseli. Naši možgani ne prenesejo stvari, ki so zataknjene. V otroštvo sem šel, da jih odtaknem in grem dalje. Mislim, da sem s tem zaključil z avtobiografskimi romani.

Letos sem dobil zlato ptico, nagrado Mladinske knjige za mladinski roman Zvezde vabijo, oba romana sem pisal skupaj. Kot pravi slovenski pisatelj bi moral jamrati, ampak ne, obe nagradi bom porabil za užitek.«

21.20: Miha Mazzini je že v povorki, namenjeni proti proti kresu, v spremstvu kresnic in obiskovalcev. S kresno krono na glavi. Mi pa se spominjamo njegove posnete izjave, v kateri je končni prihod med peterico kresnikovih finalistov hudomušno označil kot izgubo nedolžnosti. Ni jih bilo malo, ki so se pred letošnjom kresnikovim krogom spraševali, ali mu bo končno uspelo. In mu je!

21.13: Cerkveni zvonovi in kresnice so pospremili kresnikovo žirijo iz klavzure in predsednik Tone Smolej je navdušenemu občinstvu sporočil veselo novico; inamo zmagovalca Miho Mazzinija!

21.11: V zdaj že v skoraj svečani napetosti trepetamo na Rožniku. Žirija bo stopila iz klavzure, kresnice se bodo približale odru, bakle bodo gorele, glasba bo postala dramatična, predsednik žirije bo povedal stavek ali dva utemeljitve ...

21.05: Pri zadnjem romanu smo, Pikniku Nataše Sukič. Reper Darko Nikolovski je ob branju romana našel svojo zgodbo, staro rano izgubljene ljubezni, ki jo je pred leti prelil v pesem ... »Te zanima, kaj leži mi na duši? Ustav se za trenutek in posluši. Vsaj poskuši ...Ti, ki si mi največ pomenila, žalostno pesem si dobila.«

20.54: V kakšne svetove lahko vodi roman ... O romanu Intimno Gabriele Babnik in drugačnosti je razmišljala Maša Kagao, plesalka, ki je roman prelila v gib. Nežen, naraven in energičen, kot bi hotela reči, tu sem in grem naprej.

20.44: Veter in odmev Štefana Kardoša je prebrala Alja Petric, ki poje tudi na zgoščenki, dodani romanu. Petriceva je povedala, da jo je Kardoš po nekem koncertu sam nagovoril, da skupaj v prekmurščino prevedeta češko pesem o ljubezni, umikanju v samoto, kot to stori junak romana.

20.34: Kako sta se z Mazzinijevim Otroštvom srečala brat in sestra, glasbenik in glasbenica Gal in Severa? Severa je v knjigi našla otroštvo, ki se ga da preživeti tudi z vsemi bolečinami, Gala pa je navdušila glasba jezika. Mazzini ga je spomnil na Bulgakova, ker njegova pripoved tako lepo teče ... Zdaj je rožniško dvorišče v znamenju klavirske glasbe in Severinega žametnega glasu.

20.26: Milko Lazar je o Komelovi knjigi Pianistov dotik povedal, da jo je bral med pisanjem lastne skladbe komornega tipa. Ni mu šlo, potem pa se je potrudil, sprejel pisateljevo jezikovno igro in leteče ideje, ki se na koncu združijo. Vse se mu je združilo v tekst o napisani skladbi in roman mu je pri tem služil kot navdih. Na koncu je zaigral del skladbe, ki jo je glavni junak romana zavrgel – kot si predstavlja seveda sam.

20.18: Prireditev vodita slovenska Oprah Manca Košir in pesnik, novinar, TV voditelj Sekumady Conde, ki k pogovoru o nominiranih romanih vabita različne umetnike. Kako jih je pisanje finalistov nagovorilo, navdihnilo, bodo prelili v svojo umetnost. Milko Lazar bo na klavirju »odigral« roman Mirta Komela, Mazzinijevo Otroštvo sta brala glasbenika Severa in Gal, Štefana Kardoša glasbenica Alja Petric, Gabrielo Babnik plesalca Maša Kagao in Gal, Natašo Sukič pa reper Darko Nikolovski.

20.16: Ksaverija Kogovšek Kovačič je je povedala, da je zelo srečna, da so se po dolgem času spomnili na velikega pisatelja. Po njenem si je to priznanje zaslužil in upa še na mnogo ponatisov. Ob tem je voditeljica večera Manca Košir pripomnila, da je opravljala tudi pomembno delo, pretipkovala Kovačičeve rokopise.

20.13: Žirijo smo že pospremili v klavzuro. Na Cankarjevem vrhu smo se spomnili vroče noči 23. junija 1991, ko je bil v Razkrižju ob Muri podeljen prvi kresnik. Dobil ga je Lojze Kovačič za roman Kristalni čas, ki ga je letos žirija, sestavljena iz različnih sopotnikov kresnikove zgodovine, izbrala tudi za kresnika vseh kresnikov. To je najboljši roman med 25 kresnikovci, ki so izšli med letoma 1990 do 2014. Posebno jubilejno priznanje kresnik25 je na Rožniku podelil odgovorni urednik Dela Gregor Knafelc.

»Ne samo da se s Kristalnim časom vračamo na sam začetek kresnikove poti, vračamo se tudi k rojstvu slovenske države. Roman je izšel leta 1990, napisan je bil v prelomnih časih za Slovenijo, med letoma 1988 do 1990, njegov avtor pa je bil prišlek, ki do desetega leta ni znal slovensko, potem pa v slovenščini postal eden najboljših, če ne celo najboljši slovenski pisatelj 20. stoletja.«

Kristalni čas je torej najboljši slovenski roman samostojne Slovenije in medijska hiša Delo skupaj z založbo Beletrina prvič po letu 1990 napoveduje tudi njegov ponatis. Izšel bo v sredini meseca julija, za bralce Dela po posebej prijaznih cenah, v časopisu Delo pa ga bomo objavljali tudi v obliki podlistka. Knafelc je spominsko priznanje izročil Ksaveriji Kogovšek Kovačič, Kovačičevi življenjski sopotnici.

20.00: Na Rožniku je vse pripravljeno na dolgo najkrajšo noč v letu. Oder ima v ozadju za scenografijo cerkev Marijinega oznanjenja, kresnice spletajo venčke, za inštrumenti je kvartet Bojčevski, kulinarika sledi tradiciji (golaž, flancati) in na Cankarjev vrh že prihajajo kolone bralcev, ki bodo tu lahko izbrali svoje počitniško branje.

Pet stolov so zasedli letošnji nominiranci – Gabriela Babnik, Štefan Kardoš, Mirt Komel, Miha Mazzini in Nataša Sukič –, štiri kresnikova žirija – Tone Smolej, Tina Vrščaj, Tina Kozin, Aljoša Harlamov –, dodatno mesto pa čaka prav posebno gostjo, življenjsko sopotnico preminulega pisatelja Lojzeta Kovačiča, Ksaverijo Kogovšek Kovačič.

Po izboru posebne žirije je namreč Kovačičev roman Kristalni čas dobil priznanje kresnik25. 18 literarnih kritikov, zgodovinarjev, urednikov, prevajalcev ga je izbralo za najboljši roman med kresniki 1991–2015.

Skratka, na Rožniku je poletje in veselje in – tokrat – dvojni kresnik. Ni razloga, da se ne bi odpravili na ta čarobni vrh, poimenovan po našem največjem pisatelju. V njegovi tihi spominski sobi bo čez debelo uro padla odločitev, kdo je lani napisal najboljši roman v državi.