Tiskane izdaje
Bob Dylan, ki je pred dvema tednoma postal Nobelov nagrajenec za književnost, še vedno ni odgovoril na telefonske klice, pisma in elektronska sporočila iz Stockholma niti se ni kako drugače odzval na dodelitev nagrade.
Nobelov komite, delovno telo Švedske akademije, ki izbira nagrajenca, je poskušal priti v stik z Dylanom na vse mogoče načine, da bi ga uradno obvestil o nagradi. Iz tajništva komiteja so pisali celo njegovim sodelavcem, menedžerju in predstavniku za medije, vsi pa so zgolj suho odgovarjali, da so prejeli dopise.
Nekateri člani Akademije in del javnosti Dylanu zamerijo, češ da je tako obnašanje prezirljivo do najprestižnejše nagrade za literaturo. Per Wastberg, član Akademije, je izjavil, da je Dylanov molk nevljuden in aroganten. »Nehali smo ga iskati, zdaj je on na potezi,« je dejal Wastberg. Čeprav je imel Dylan v času razglasitve nagrade v Las Vegasu dva koncerta, v javnosti o nagradi ni spregovoril niti besede.
Akademija niti ne ve, ali se bo Dylan sploh udeležil slovesne podelitve. Ta je vsako leto v Stockholmu 10. decembra na obletnico smrti Alfreda Nobela. Švedski kralj nagrajencem izroči zlato medaljo in diplomo, zatem pa je v mestni hiši sprejem za 1300 ljudi.
Pride ali pa ne
»Avtor, ki mu je dodeljena nagrada, sam odloča, ali se bo udeležil slovesnosti ali ne,« je izjavila tajnica Akademije Sara Danius. Če Dylan nagrade sploh ne bo komentiral, bo prvi človek, ki bo ignoriral odločitev Akademije. Nekateri nagrajenci niso prišli na slovesnost zaradi bolezni, Jean-Paul Sartre pa je leta 1964 nagrado zavrnil.
Po svoje pa se je Dylan vendarle odzval. Po enem tednu so na njegovi uradni spletni strani z velikimi črkami objavili, da je postal Nobelov nagrajenec za književnost, toda kmalu zatem so objavo umaknili. Ni znano, ali gre za napako pri urejanju glasbenikove spletne strani ali je umik objave zahteval sam Dylan, da bi na tak način nagrado ignoriral.
Novica, da je Bob Dylan Nobelov nagrajenec, je izzvala burne odzive v svetovni javnosti, kakršnih doslej še ni bilo. Nekateri menijo, da so ga nagradili več kot upravičeno, drugi pa so prepričani, da kantavtorjeve pesmi niso na ustrezni književni ravni. Sam Dylan je na tiskovni konferenci leta 1965 na vprašanje, ali se ima za pevca ali pesnika, odgovoril: »Sebe doživljam kot nekoga, ki igra in poje.«
Pravila Nobelovega sklada so taka, da Švedska akademija suvereno odloča, koga bo nagradila, zato soglasja nagrajenca ne potrebuje. Nobelov sklad ne prizna zavrnitve nagrade in Dylanovo ime bo za vedno ostalo med nagrajenci ne glede na to, kaj si on o tem misli.
Druga zgodba pa je denarni del nagrade. K nagradi spada tudi 825.000 evrov, ki pa jih nagrajenec ne dobi v vsakem primeru. Da mu denarni del nagrade izplačajo, mora v roku šestih mesecev po 10. decembru imeti književno predavanje, povezano z delom, za katero je bil nagrajen. »To je tisto, kar mi zahtevamo v zameno,« je dejala predstavnica za stike z javnostjo Nobelovega sklada Jonna Petterson. V Dylanovem primeru bi lahko bil to tudi koncert.
Ni nujno, da je predavanje v Stockholmu. Ko je britanska pisateljica Doris Lessing leta 2007 dobila Nobelovo nagrado, je bila preveč bolna za potovanje. Zato je predavanje napisala in ga poslala svojemu švedskemu založniku, ta pa ga je prebral na slovesnosti v glavnem švedskem mestu.
Akademija je 75-letnega ameriškega glasbenika in pesnika nagradila za »ustvarjanje novih poetskih izrazov znotraj velike ameriške tradicije pesmi«.
Denarna nagrada se spreminja
Višina denarne nagrade ni vedno enaka, odvisna je od tega, koliko v posameznem letu Nobelovemu skladu prinesejo naložbe. Vrsto zadnjih zaporednih let je denarna nagrada znašala dober milijon evrov, letos pa je bila precej nižja.
Alfred Nobel, ki je zapuščino, ker ni imel potomcev, zapustil človeštvu, je v oporoki zapisal: »Ta kapital, ki ga bo v obliki vrednostnih papirjev upravljal izvršitelj oporoke, naj bi bil temelj za sklad, katerega letne obresti bodo podeljene kot nagrada tistim, ki so v preteklem letu naredili največ za človeštvo. Obresti bodo razdeljene na pet enakih delov ...«
Tudi zlata medalja ima ceno. Dva nekdanja nagrajenca oziroma njuni potomci so medalji prodali na dražbi in za eno iztržili 765.000 dolarjev, druga pa je dosegla ceno 4,7 milijona dolarjev.
Jean-Paul Sartre tako do danes ostaja edini književnik, ki je že dodeljeno nagrado v celoti zavrnil. Bobu Dylanu denarni del nagrade najbrž ne pomeni kaj dosti, morda prav nič, saj je v svojem življenju zaslužil ogromno denarja.
Lahko pa bi Nobelov denar podaril. V vsakem primeru je deležen izjemne časti, ki jo prinaša Nobelova nagrada, ne glede na to, ali jo bo prevzel ali ne, ali se bo zahvalil zanjo ali jo ignoriral.
