Tiskane izdaje
Roman Umor v centralnem komiteju španskega pisatelja Manuela Vázqueza Montalbána (Modrijan, prevod Ignac Fock), ki je bil v slovenščino preveden kar triintrideset let po izidu izvirnika, bralcu predstavi fiktivno dogajanje v španski komunistični partiji tik pred volitvami.
Leta 1980, približno pet let po smrti španskega fašističnega diktatorja Francisca Franca, se v Španiji bije boj za njegovo nasledstvo in predvsem legalizacijo komunistične partije. Partijsko skupščino prekine najprej električni mrk, potem pa še umor generalnega sekretarja Fernanda Garrida.
Osumljencev in motivov za umor je vsaj 139, toliko kot je bilo prisotnih partijcev na skupščini, zato imata preiskovalca Jose 'Pepe' Carvalho in komisar Fonseca, ki ga je za preiskovalca določila vlada, poleg osebnih razhajanj veliko dela z reševanjem umora in otepanjem s strici iz ozadja. Umor preiskujeta bolj vsak zase, je pa zgodba osredotočena na delo Pepeta Carvalha, ki je tudi osrednji junak serije knjig.
Avtor bralce že na začetku opomni, da se zaradi popularnosti iskanja podobnosti med romanesknimi ter resničnimi osebami in dogodki med bralci omejuje zgolj na rabo arhetipov. Še dobro, da to zapiše v opombe, kajti liki v romanu so res zelo tipično netipični. V svoji nestereotipnosti so že popolnoma stereotipni in tako bi si kak bralec res utegnil domišljati, da avtor trpi za velikim pomanjkanjem domišljije. Pepe Carvalho, zasebni detektiv iz Barcelone, ni pretirano prefinjen, rad kuha in še raje jé, seveda pa ima tudi nostalgičen odnos do umorjenega.
Glavni junak ima tudi rivala, ki je seveda bil frankistični rabelj, torej desničar, in že tukaj nastanejo prva osebnostna razhajanja med preiskovalcema. Drug o drugem tudi mislita, da sta nekompetentna, nesposobna, privilegirana in politično pristranska.
Potem imamo tukaj še vrsto partijcev – od nekdanjega predsednika, ki je bil po naročilu žrtve Fernanda Garrida v vzhodnoevropskem zaporu, prek usodnih žensk, ki otežujejo Carvalhovo preiskovanje in obstoj, do naročnikov umora, ki sostorilca po razkritju ubijejo kot žrtveno jagnje. Avtor seveda ta umor na več mestih primerja s tragično usodo Leeja Harveyja Oswalda, kar je tudi bralčeva asociacija.
Tudi kulinarična ponudba
Delo Umor v centralnem komiteju ni zgolj kriminalni roman, je tudi vodnik po španski kulinarični ponudbi in učbenik na temo komunizma v Španiji. Ob vsaki jedi, ki si jo Pepe Carvalho zaželi ali jo zaužije, je navedena opomba in razlaga. Predvsem to velja za enolončnice iz različnih španskih pokrajin. Na sosednji strani od začetne avtorjeve opombe o arhetipih je tudi opomba prevajalca.
V njej je naštetih in razloženih za celo stran kratic na temo političnih strank in organizacij tistega časa. Čedalje večjo vlogo dobiva tudi pripovedovalec, ki v primeru Umora v centralnem komiteju prehaja med prvo- in tretjeosebnim. Lok preiskave ni jasno zarisan, bralec iz zgodbe težko razbere, kdo bi lahko bil morilec in zakaj bi moril, o napredku preiskave sklepa predvsem po številu prebranih strani.
