Tiskane izdaje
Eden od petnajstih slovarjev, ki jih ta hip načrtujejo ali pripravljajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je tudi novi enojezični razlagalni informativno-normativni slovar slovenskega knjižnega jezika. Osnutek koncepta je do konca aprila v javni obravnavi.
Osnutek koncepta novega SSKJ, torej NSSKJ, so sodelavci Inštituta v sodelovanju s petintridesetčlanskim uredniškim odborom formulirali na osemdesetih straneh (dodanih je še več kot dvajset strani literature), v mesecu dni pa želijo zbrati čim več pripomb in zamisli, ki jih bodo v največji možni meri vgradili v nastajajoči koncept. Osnutek je dosegljiv na spletni strani fran.si.
NSSKJ, so zapisali avtorji osnutka, »bo izdelan povsem na novo. To pomeni, da bo jezikovni opis knjižnega jezika izhajal iz analize sodobnega jezikovnega gradiva. S tem slovar ne bo nastal kot prenova katerega od obstoječih slovarjev, ampak bo prinesel aktualen prikaz slovenščine, obenem pa zlasti s slovarsko bazo spodbudil jezikoslovne raziskave na sveže pridobljenih in sistematično urejenih jezikovnih podatkih.«
Temeljni slovar slovenščine, so dodali avtorji osnutka, je v Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 razumljen kot temeljni opis sodobne knjižne oz. standardne slovenščine in kot tak predstavlja trdno osnovo tudi drugim jezikovnim priročnikom.
Novi slovar bo obsegal približno 100.000 slovarskih sestavkov, iz osnutka je mogoče razbrati, da bo ohranil tradicijo informativno-normativnega razlagalnega slovarja, kar pomeni, da bodo dvojnice prikazane s kvalifikatorji oziroma pojasnili. NSSKJ bo torej normativno obvestilni slovar.
Primarno bo zasnovan za elektronski medij, je danes povedal predstojnik Inštituta Marko Snoj, in bo rastoči slovar: izbrani slovarski sestavki bodo na spletu objavljeni postopoma, prvih pet tisoč prihodnje leto. V načrtu je tudi tiskana različica, a šele po tistem, ko bo dokončana in z morebitnimi popravki dopolnjena elektronska.
Dopolnjeno in deloma prenovljeno izdajo SSKJ, ki so jo tukajšnji uporabniki dolgo pričakovali, smo dočakali lansko leto, štiriinštirideset let po izidu prve od petih knjig SSKJ in triindvajset let po izidu zadnje, NSSKJ bi smeli iz različnih razlogov pričakovati hitreje: Snoj je na predstavitvi omenil, da slovar pripravlja deset sodelavcev, tako imenovana redakcijska skupina, zmožni so štiri do pet tisoč gesel na leto; da ne bi čakali na NSSKJ dvajset let, bi torej morala država enostavno primakniti več denarja, več pišočih bi delo pač ustrezno pospešilo. Od višine sredstev je odvisna tudi stopnja sodelovanja z zunanjimi partnerji, je dodal Snoj.
Alternativni pristop
Vzporedno z NSSKJ nastaja v okviru Konzorcija za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (sodelujejo Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Univerza na Primorskem, ZRC SAZU, Inštitut Jožef Stefan, Amebis, Trojina, Alpineon) koncept Slovarja sodobnega slovenskega jezika. Lanskega maja so se člani konzorcija sestali prvič po podpisu dogovora o sodelovanju in se dogovorili o pripravah na prvi skupni projekt – izdelavo koncepta slovarja sodobnega slovenskega jezika.
Podobno kot je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU koncept objavil zdaj, načrtuje Konzorcij, v katerem sodeluje devetinštirideset sodelavcev, svoj slovarski koncept objaviti letos jeseni v monografski publikaciji, ki jo bo izdala Znanstvena založba Filozofske fakultete. Pri delu, je zapisano na spletni strani Centra za jezikovne vire in tehnologije cjvt.si, izhajajo iz dejstva, da mora biti namen novega slovarja v digitalni dobi dvojen: informiranje govorcev slovenščine in vseh drugih uporabnikov o leksikalno-slovničnih lastnostih slovenskega jezika in zagotavljanje temeljnega leksikalnega in slovničnega vira za razvoj jezikovnotehnoloških aplikacij.
Konzorcij je član evropske raziskovalne infrastrukture CLARIN, namenjene raziskovalcem na področju humanističnih in družbenih ved. Njen cilj je raziskovalnim skupnostim zagotavljati jezikovne vire, tehnologije in strokovno znanje na poenoteni računalniški platformi, ki vsebuje jezikovne vire, aplikacije in napredna orodja za računalniško obdelavo evropskih jezikov.
