Fantazijsko veledelo Patricka Rothfussa

Izšel je Modrijanov strah, drugi del Kraljemorčeve kronike.

Objavljeno
16. avgust 2016 15.16
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz

Vse se je začelo s knjigo ­težkega kalibra Ime vetra, ki je očarala bralce, avtorja pa so takoj postavili ob bok trem največjim: Ursuli Le Guin, Georgeu R. R. Martinu in J. R. R. Tolkienu. Nedavno je Mladinska knjiga v prevodu Sergeja Hvale izdala Modrijanov strah, drugi del Kraljemorčeve kronike.

Patrick Rothfuss je ameriški pisatelj mlajše generacije, škratovskega videza, brada mu že modro sivi, in je doslej napisal dva dela Kraljemorčeve kronike, Ime vetra in Modrijanov strah. Njegovi oboževalci, ki jih ni malo, že padajo v nezavest, ker tretji del še ni izšel. Padli so v podobno past kot pri Georgeu R. R. Martinu in njegovi seriji romanov Pesem ledu in ognja. Nekateri oboževalci ga že sovražijo, ker prepočasi izdaja knjige in se sproti ukvarja še s scenariji za serijo Igra prestolov.

In ko smo že pri Georgeu R. R. Martinu, je na naslovnici Modrijanovega strahu, 1178 strani obsegajočega dela, Martinov citat: »Na to knjigo se je pa splačalo čakati. Požrl sem jo v enem dnevu!« Prvi del mu zlahka verjamemo, drugega pa ne, kajti v enem dnevu tega vendarle ne zmore prebrati niti George R. R. Martin, razen če ima kakšen poseben hitrobralni napoj ali kaj ­podobnega.

V preteklosti in sedanjosti

Leta 1973 rojeni avtor je pritegnil pozornost že s prvim delom zgodbe o Kvotheju, ki je osirotel, ko so mu zlobneži Čendrijanci, ki naj bi obstajali le v zgodbah in povestih, pobili vso glumaško družino. Tako je na Katranskem odraščal sam in se kot najmlajši učenec vpisal na znamenito Univerzo, kjer se je hotel ta bistri, gobezdavi in trmasti mladenič naužiti znanja.

Rothfussov fantazijski svet zlahka postavimo ob bok domišljijskim svetovom Ursule Le Guin, Georgea R. R. Martina in J. R. R. Tolkiena. Tudi ta svet je podoben našemu srednjemu veku, vendar premore več magije in nadnaravnega. Ker se zgodba v prvem delu in deloma v drugem dogaja na Univerzi, prav tako ne gre brez vzporednic z življenjem in likom Harryja Potterja britanske pisateljice J. K. Rowling.

Zgodba se dogaja v preteklosti in sedanjosti. Kvothe jo kot lastnik gostilne pripoveduje Zapisovalcu, ki hodi po širnem svetu in si zapisuje, kar sliši. Hkrati se pred nami razkriva zgodba o magu, morilcu, pesniku in borcu, ki je postal del legend in mitov v Skupnosti dežel.

V zgodbi izvemo, da se na Univerzi pokažeta njegova talentiranost in neizmerna spodobnost najti težave ter močne sovražnike. To se nadaljuje v drugem delu, kjer še vedno druguje predvsem z eno in edino Denno, ki ima številna druga imena, najstniško zaljubljen in v stanju platonske večne napetosti.

V drugem delu se rdečelasi Kvothe odloči, da bo pavziral in potoval po svetu, si nabiral izkušnje ter se preživljal z igranjem na lutnjo in petjem. Tako pride v deželo Ademre, ki ji vlada skoraj kralj Maer Alveron. Kvothe mu najprej razkrije, da ga njegov zdravnik zastruplja, potem pa mu s svojimi glasbenimi izkušnjami pomaga osvojiti srce blagorodne princese Ključarske.

Skrivna veščina letana

Za nagrado ga pošlje na veliko cesto, kjer razbojniki redno napadejo njegove dacarje in jim vse poberejo, da bi naredil mir. Na pot se odpravi zanimiva druščina, sestavljena iz hrusta, stroge ženske, odličnega stezosledca in tihega najemnika. Čeprav je najmlajši, je Kvothe njihov vodja in po dolgem času se med njimi spletejo vezi. Še posebej med Kvothejem in Ademcem Tempijem, ki ga uči skrivne veščine letana.

Ko po dolgem času vendarle odkrijejo razbojnike, se njihova maloštevilna ekipa spopade z njimi, vendar jih Kvothe, ki prikliče grom in strelo, vse pobije. Razen vodje, čigar gibanje se mu zdi znano. Čez čas ugotovi, da je videl enega od morilcev svojih staršev.

Ko se vračajo s pohoda, ga zvabi k sebi vabivila Felurijanka (vabi moške, ki ji ostanejo zvesti in umrejo od koprnenja). Vendar se ji Kvothe upre in dolgo ostane v njeni vilinski družbi v deželi zunaj zemljevida. Vabivila Felurijanka ga nauči veščine ljubezni, on pa ji posveti pesem, ki se še zdaj poje po krčmah in ob ­popotnih ognjih.

Ko se Kvothe vrne k druščini, ugotovi, da je minilo le nekaj dni, in ne nekaj mesecev, kot je imel občutek. Ker mu je Tempi razkril skrivnosti letane, mora v domovino na zagovor, zakaj je učil tujca te veščine. Kvothe gre z njim, da bi ga zagovarjal. Tako prideta med Ademce, strogo vojaško ljudstvo in odprto družbo, kjer zelo svobodno gledajo na spolnost in enakost med spoloma ter so zadržani do umetnosti. Tu se Kvothe izuči za mojstra letane in odloči, da se bo vrnil tja. Med vračanjem spet sreča ljubezen svojega življenja Denno, ki se izpopolnjuje v igranju na harfo.

Ko Kvothe razgrinja Zapisovalcu podrobnosti o sebi, se Bast, njegov vilinski prijatelj, vse bolj čudno obnaša. In konec. Napetost pa ostane.

Patrick Rothfuss se je lotil še pisanja stranskih zgodb o likih, ki nastopajo v Kraljemorčevi kroniki. Poleg zbirke eksperimentalnih zgodb je napisal še zgodbo o skrivnostni deklici Auri, ki živi v podzemlju Univerze in se spoprijatelji s Kvothejem. Ter o Bastu, ki dela družbo Kvotheju v krčmi.

Prevajalčeva spretnost

Tudi v drugem delu je opazna spretnost prevajalca, ki se je sproti spopadal z novimi besedami, ki jih je odkrival v zgodbi in označujejo znane in neznane pojave in predmete. Sergej Hvala, ki je pilil svojo veščino izmišljanja besed v reviji Joker, je bil tudi tokrat kos nalogi.