Humanistika za izvoz: slovenska zbirka pri tuji založbi

Peter Lang je založba, specializirana za humanistiko in družboslovje, ki pokriva vse, od študijskega gradiva do znanstvenih monografij. Leta 1970 jo je s sedežem v Frankfurtu ustanovil Peter Lang, sin priznanega švicarskega knjižnega trgovca in založnika, ter hitro razširil njene izpostave po nemških mestih.

Njeno glavno marketinško, prodajno in distribucijsko središče je od leta 1977 v Bernu, izpostave pa ima danes že obsežni koncern The Peter Lang Publishing Group še v New Yorku, Bruslju, Dublinu, Istanbulu, Oxfordu, Varšavi in na Dunaju. Ponuja 59.000 knjig, 1900 knjižnih zbirk in 17 znanstvenih revij. Izpostava na Dunaju deluje od leta 1993 in je osredotočena na avtorje in projekte iz Avstrije, Slovenije, Slovaške in Madžarske, posebno pozornost pa namenjajo predvsem nemškemu jeziku in literaturi, lingvistiki, filozofiji in teologiji.

Misel, družba, kultura

Leta 2012 je bil izmed raziskovalcev ZRC SAZU in članov akademije zasnovan uredniški odbor, ki je začrtal vsebinske in časovne smernice nove zbirke dunajske izpostave te založbe, imenovane Thought, Society, Culture: Slovenian and South- Eastern European Perspectives (Misel, družba, kultura: slovenske in jugovzhodne evropske perspektive). Namen zbirke je raziskava jezika, kulture in družbe osrednje ter jugovzhodne Evrope, s posebnim fokusom na Slovenijo. Uredništvo pri izboru upošteva dela, ki »razi­skujejo kulturo kot vseobsegajoč pojem za označevanje načina živ­ljenja posameznika in družbe ter dosežkov njihovih miselnih in ustvarjalnih naporov, a v žarišču ohranjajo slovenski prostor«. Poleg tega morajo biti dela »mednarodno relevantna in inovativna ter bistvenega pomena za razširjanje vednosti o svojem predmetnem področju«.

Njena glavna urednica, dr. Mimi Urbanc, je na predstavitvi zbirke povedala, da so od leta 2012 na ZRC SAZU objavili štiri razpise. Izbrano delo najprej oceni slovenski strokovnjak za posamezno področje, čemur sledi prevod v angleščino. Prevedeno delo zatem recenzira še angleški rojeni govorec, ki mora biti obenem strokovnjak za obravnavano področje, šele temu sledi izid knjige. Gre za relativno dolgotrajen postopek, saj od izbora do izida knjige pretečeta vsaj dve leti.

Prva knjiga je izšla leta 2014, in sicer gre za delo dr. Kozme Ahačiča, raziskovalca na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, The History of Linguistic Thought and Language Use in 16th Century Slovenia (Zgodovina lingvistične misli in uporabe jezika v 16. stoletju na Slovenskem). Avtor je opozoril, da se je zgodovina lingvistike v zadnjih dvajsetih letih hitro razvijala, na tem področju pa smo zaostajali, saj smo bili poznani kvečjemu po Franu Miklošiču, potem pa kot da se pri nas na tem področju ni zgodilo nič. Zato je njegova monografija v tujini požela veliko zanimanja, Ahačič pa je tudi zaradi svojega dela postal redni član Inštituta za slovanske študije v okviru Sorbone.

Avtor druge doslej izdane knjige A Slavic Republic of Letters: The Correspondence between Jernej Kopitar and Baron Žiga Zois (Slovanska pisemska republika: korespondenca med Jernejem Kopitarjem in baronom Žigo Zoisom) je dr. Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Gre za knjigo, ki predstavlja Kopitarja in Zoisa kot pomembna Evropejca svojega časa. Avtor je pri tem poudaril, da je slovenska literarna veda oba proučevala predvsem z nacionalne perspektive, kar je sicer razumljivo, s stališča dejstva, da sredi 19. stoletja slovenska nacionalna identiteta še ni bila trdna in zaokrožena, evropski prostor pa je bil izrazito kompleksen, pa problematično. Na Kopitarja pri nas še vedno zremo v luči njegovega minornega spora s Prešernom, medtem ko gre širše za enega najpomembnejših jezikoslovcev prve polovice 19. stoletja. Podobno je s Zoisom, ki ga vidimo kot mecena in spodbujevalca nacionalne identitete, pozabljamo pa, da to ne bi mogel biti, če ne bi pripadal takratni evropski eliti.

Knjiga mednarodnemu znanstvenemu bralstvu govori o njuni pomembni vpetosti v takratni evropski prostor, njuno korespondenco pa razkriva kot vzpostavljanje prve načrtno oblikovane mreže »jugoslovanskih« intelektualcev znotraj in zunaj meja habsburške monarhije. Po Vidmarjevih besedah je Kopitarjev prispevek k jezikoslovju, razvoju knjižničarstva in podobno med tujimi znanstveniki čedalje bolj cenjen.

»Ni sporno, je pa naporno«

Je kaj spornega v tem, da so knjige prevedene v angleščino, je bilo slišati vprašanje na predstavitvi. »Ni sporno, je pa naporno,« je odgovoril Ahačič, čigar knjiga je po založnikovih informacijah postala uspešnica. »Humanistične in družboslovne razprave je namreč zelo težko spraviti v angleščino, saj je to povsem druga angleščina kot denimo pri prevodu naravoslovnih ved.«

Zbirka sicer predstavlja samo delček prevodov slovenskih raziskovalcev v tuje jezike, prednost založbe Peter Lang pa je gotovo v njeni široki prodajni in distribucijski mreži. Naslednja knjiga bo izšla januarja, in sicer avtorja dr. Borisa Golca z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa Nedokončana kroatizacija dela vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem, sledilo bo delo njegove kolegice dr. Neve Makuc: Kolektivne identitete obmejnega prostora v novem veku.