Isabel Allende: Iz magičnega realizma v krvavi pokol

V kriminalki Ripper San Francisco preplavijo nepojasnjeni umori, ki jih je napovedala vedeževalka.

Objavljeno
23. junij 2015 17.17
 Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura

Resni pisatelji se izogibajo­ ­žanrskega pisanja, ker velja za manjvredno. Isabel Allende­ je očitno izjema. Napisala je ­zanimivo kriminalko Ripper.

Čilsko-ameriški pisateljici Isabel Allende se je očitno zahotelo krvi in trupel, saj je napisala svojo prvo kriminalko Ripper, ki je nedavno izšla pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Tine Malič. Pravi, da sta jo sprva nameravala napisati z možem Williejem Gordonom, ki je advokat in sloviti pisatelj kriminalk, vendar je kmalu ugotovila, da jima tovrstno »štiriročno« pisanje ne gre od rok. Zadeva bi se lahko končala celo z ločitvijo, tako da sta opustila skupni projekt, on se je lotil svoje šeste kriminalke, ona pa svoje prve.

San Francisco preplavijo nepojasnjeni umori, ki jih je napovedala vedeževalka. Najstnica Amanda Jackson se kmalu znajde v središču­ dogajanja. Njen oče je vodja ­sanfranciškega oddelka za umore, ki hčeri in nekdanjemu tastu zaupa podrobnosti z različnih prizorišč zločina. Njena mati Indiana Jackson se ukvarja z različnimi newageevskimi zadevami, od aromaterapije, magnetov do masaže. Indiana niha med dvema ljubeznima – lahkomiselnim bogatim plejbojem in nekdanjim marincem, pripadnikom posebnih enot, ki ga vedno spremlja vojaški pes Atila.

Počasno stopnjevanje tesnobe v pisanem mestu

Amanda je očitno pobrala očetove gene in je po duši detektivka. Zasvojena je s kriminalkami in spletno detektivsko igro Ripper, ki jo igra skupaj z mularijo, raztepeno po svetu, in lastnim dedom. Igralci kmalu ugotovijo povezanost umorov in se spustijo v lov na serijskega zločinca. Vendar nedolžna igra reševanja uganke postane zelo osebna, ko izgine Amandina mama.

Ripper ni navadna kriminalka, je počasno stopnjevanje tesnobe in teme v svetlem in pisanem San Franciscu. Hkrati se obregne ob nekoristnost bogatašev in ob vojno ter ubijanje in mučenje civilistov. Tokrat vojni duhovi preganjajo nekdanjega marinca, ki je sodeloval pri ujetju Osame bin Ladna.

Isabel Allende je morala kot nečakinja demokratično izvoljenega socialističnega predsednika Čila Salvadorja Allendeja bežati pred ameriškimi bombniki, ki so 11. septembra 1973 pomagali fašistu Augustu Pinochetu pri uvedbi diktature po navodilih prejemnika Nobelove nagrade za mir Henryja Kissingerja. Kot kaže, ne goji zamer do države agresorke, saj zdaj živi in dela v Združenih državah Amerike, v drugo je poročena z Američanom, in lani je iz rok ameriškega predsednika Baracka Obame prejela eno najvišjih ameriških priznanj, predsedniško medaljo svobode.

Isabel Allende je znana kot avtorica številnih romanov za otroke in odrasle, med katerimi jih je mnogo prevedenih tudi v slovenščino – Otok pod morjem, Hiša duhov, Eva Luna, Zorro, Hči sreče in drugi. Svoje uspešnice je prodala v več kot 57 milijonih izvodov po vsem svetu, kar priča o njeni literarni raznolikosti, v kateri so mnogi našli prvine magičnega realizma.