Iščemo srebrnega kresnika

Kateri izmed 25 doslej nagrajenih romanov je najboljši?

pon, 30.05.2016, 10:00
Info

Finalno peterico za srebrnega kresnika bomo objavili konec tega tedna, zmagovalca pa 11. junija v časopisu Delo.

Letošnji že 26. kresni večer na Rožniku – v slavo in čast romanu ter s podelitvijo Delove nagrade kresnik – bo imel še enega protagonista. To bo tako imenovani srebrni kresnik: kresnik vseh kresnikov, najboljši med slovenskimi romani, ki so izšli med letoma 1991 in 2014. Izbrali ga bodo člani vseh žirij v zgodovini kresnika.

Široka žirija

Ko praznuje Slovenija, praznuje tudi kresnik. Oba imata rojstni dan v zadnjih junijskih dneh leta 1991, oba imata letos torej 25 let, in kot je običajno, smo ob tako okroglih obletnicah nostalgični: pogledamo, kaj je bilo doslej najboljšega (in pozabimo slabo, če ga je kaj). Pri tem nam je bil za zgled britanski booker. Ob 25- in 40-letnici ene najprestižnejših literarnih nagrad na svetu so namreč prav tako izbirali bookerja vseh bookerjev. Zmagovalec je obakrat postal Salman Rushdie z romanom Otroci polnoči (booker 1981).

Zakaj se torej česa podobnega ne bi lotili pri nas, smo se vprašali v uredništvu Dela. In takoj zatem, kdo bo izbiral? Razmišljali smo o različnih načinih – da bi glasovali v uredništvu, prepustili odločitev bralcem, društvu kritikov, novinarjem ... Nazadnje smo se odločili za kriterij čim večje strokovnosti, ki je bila ves čas v tesni navezi s podelitvijo nagrade. Za pomoč smo namreč zaprosili člane vseh dosedanjih kresnikovih žirij. Ni jih bilo malo (približno 40), nekateri so se pojavljali v več postavah, a prav vsi so bili v svojem času tesno povezani s slovenskim romanom. Med njimi so profesorji, publicisti, literarni zgodovinarji, prevajalci, kritiki, novinarji.

Tako pravzaprav sestavljamo največjo literarno žirijo na Slovenskem. Nekateri žirantje so sicer pokojni, drugi že preveč odmaknjeni od knjižne produkcije, sodelovanje je potrdila približno polovica povabljenih. Ti bodo izmed 25 doslej nagrajenih romanov najprej izbrali pet najboljših. Naslove bomo nato spustili v drugi krog, žirantje jih bodo ponovno ovrednotili, in tako bomo dobili zmagovalca. Finalno peterico za srebrnega kresnika bomo objavili­ konec tega tedna, zmagovalca pa 11. junija. Podelitev srebrnega kresnika bo 23. junija na Rožniku, skupaj s podelitvijo 26. kresnika, nagrade za najboljši slovenski ­roman z letnico 2015.

Od Razkrižja do Rožnika

Četrt stoletja tako mineva od dolge poti proti Razkrižju v Prekmurju, rojstnemu kraju idejnega očeta nagrade, takrat mladega in zagnanega pisatelja Vlada Žabota. Tam je bil namreč 23. junija 1991 podeljen prvi kresnik Lojzetu Kovačiču za roman Kristalni čas. Očividci se spominjajo, da so travnik ob Muri napadali komarji, da so se ljudje izgubljali in iskali, da je bilo v zraku čutiti napetost (štiri dni do vojne) in v prireditvi kaotičnost, da je Vlado Kreslin pel na splavu in da nagrajenca v času razglasitve ni bilo. A spontana kresna noč, polna veselja, je postala tradicija.

Iz Razkrižja (nagrado je tam še podelilo Društvo slovenskih pisateljev) se je prireditev že naslednje leto preselila bližje Ljubljani – na Muljavo, v rojstno vas prvega slovenskega romanopisca Josipa Jurčiča. V naravnem amfiteatru na Jurčičevini je kresnik kresoval pet let in že takrat zasnoval ritual, ki smo mu priča še danes: mesec dni pred kresnim večerom petčlanska žirija iz letne romaneskne bere objavi pet nominirancev, na sam večer pa izbere prvega med njimi. Nagrajenec potem s kresno krono v spremstvu kresničk prižge kres.

Leta 1997 je kresnik v celoti prevzela časopisna hiša Delo in, simbolno ali ne, prestavila prireditev na Rožnik. Seveda ne brez povezave z njegovim najslavnejšim stanovalcem, Ivanom Cankarjem. Pisateljeva spominska soba je namreč žirantska klavzura. Nič ni vnaprej določeno, nič zmenjeno, na mizi, kjer je Cankar napisal Belo krizantemo in Podobe iz sanj, se »karte« na novo premešajo. V medijskem jeziku bi rekli »v živo«. Čeprav še marsikdo danes temu ne verjame povsem, lahko zagotovimo, da včasih odloči ostra debata v zadnjih minutah.

Šarm in prazničnost

S kratkim skokom na Ljubljanski grad (leta 2003 in 2004), kjer nismo našli nobenega pisatelja, smo pa eno leto gledali predstavo Ime rože po romanu Umberta Eca, je Rožnik postal kresnikov domicil. Z golažem in potico, v družbi kresnic in bakel, s kresom, ki zagori pod cerkvijo, in dvoriščem, polnim knjigoljubcev, ki v tišini čakajo na žirantski prihod iz klavzure.

Seveda se je v dveh desetletjih in pol močno spremenil svet, v katerem živimo. Medtem ko je žirija prvo leto izbirala med sedemnajstimi naslovi, se zadnje desetletje in več prebije do finalistov skozi sto in več romanov. Če smo prve nagrade podeljevali v milijonskem znesku (tolarjev), zdaj zmagovalec dobi pet tisočakov (evrskih). Če je bil kresnik v začetku ena redkih kulturnih nagrad, jih je zdaj več. A kljub vsemu ohranja svoj šarm in prazničnost. Predlanski lavreat je povedal, da mu je kresna noč v resnici spremenila življenje. Mnogi se tudi strinjajo, da je Delov kresnik najboljše, kar se lahko zgodi slovenski knjigi.

Prijavi sovražni govor