Tiskane izdaje
V Rusiji so iz knjigarn in internetne ponudbe knjig umaknili izvode Mausa Američana Arta Spiegelmana, tudi v slovenščini (Založba ZRC SAZU, prevod Oto Luthar) dostopnega grafičnega romana iz najožjega nabora sodobne stripovske klasike. V Rusiji so ga izdali predlani.
Spiegelman je v Mausu s parafrazo Orwellove Živalske farme izrisal in izpisal izjemno obtožbo holokavsta med drugo svetovno vojno (v njem so Judje miši in Nemci mačke, pripoved temelji na izkušnji Spiegelmanovega očeta, poljskega Juda), iz ruskih knjigarn pa so ga morali umakniti ravno zaradi tamkajšnjega novega zakona, ki prepoveduje nacistično propagando!
Komurkoli, ki je kdaj vzel v roke ta strip, se mora ta poteza zdeti neverjetna. Nov zakon so sicer sprejeli decembra lani, umik Mausa pa se je zgodil v času pred prihajajočim ruskim beleženjem 70. obletnice zmage nad nacizmom 9. maja.
Kot so zapisali pri agenciji AFP, pri kateri se sklicujejo na rusko novinarko Darjo Peščikovo, so se v knjigarnah za umik odločili zaradi pričakovanih pregledov s strani oblasti, konkreten razlog pa je bil motiv svastike na naslovnici Mausa. Da, svastike, a s Hitlerjem, karikiranim v podobi zlobnega mačka, pod katerim klečita nemočni miši, kar je avtoportretna podoba Spiegelmana ob njegovem očetu.
Knjiga, ki bi morala ob dnevu zmage stati na policah
»V Mausu ni nikakršne nacistične propagande,« je agenciji povedala Varvara Gornostajeva, glavna urednica založbe Corpus, v kateri so izdali ruski prevod stripa. »Ta knjiga bi morala ob dnevu zmage stati na policah knjigarn, gre za eno največjih protifašističnih del z globokim in prodornim sporočilom.«
Odzval se je tudi Spiegelman, ki je z Mausom leta 1992 dosegel Pulitzerjevo nagrado (tedaj je nagrado sploh prvič dosegel kak grafični roman). Umik knjige iz knjigarn je označil za nekaj, kar naznanja nevarna početja.
»Sramota, gre za knjigo, ki govori o spominu,« je povedal britanskemu Guardianu. »Ne želimo si brisanja spomina. Seveda ne verjamem, da bi bil Maus namenska tarča novega zakona, menim pa, da je njegov cilj uničenje svobode izraza v Rusiji. Da bi postali ljudje plašni.«
Da je postalo njegovo izrazito protinacistično delo žrtev zakona, se mu zdi še zlasti ironično, sicer pa je še danes hvaležen Rusom, ki so osvobodili koncentracijska taborišča in pomagali preživeti tudi njegovemu očetu Vladeku v Auscwitzu.
»Ob dnevu zmage dvignem klobuk v poklon, ob poskusu uničevanja svobode izraza pa dvignem ... sredinec,« je preko Guardiana poslal jasno sporočilo v Rusijo.
