Tiskane izdaje
Roman je leta 2013 izšel pri Cankarjevi založbi in je, kot sporoča založba, sveže ponatisnjen. Zanj je Frelih dobil nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši knjižni prvenec 2013, bil je med petimi finalisti za nagrado kresnik, nominiran je bil tudi za nagrado kritiško sito.
Jasmin B. Frelih (roj. 1986) je absolvent primerjalne književnosti, literarne teorije in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kratke zgodbe, eseje in prevode objavlja v revijah Literatura, Sodobnost, Dialogi in v reviji Idiot. Leta 2015 je objavil zbirko kratke proze Ideoluzije.
Svet romana Na/Pol je razrezan, komunikacija je onemogočena, viri informacij razdrobljeni, posameznik je ta svet prisiljen misliti sam. Evan na daljnem vzhodu ustvarja gledališko predstavo in skuša zapolniti razpoko, skozi katero mu vztrajno pronica spomin na izgubljeno ljubezen. Kras je izgubil na volitvah, izgublja pa tudi nadzor nad lastno družino. Zoja, v Evropi prepovedana pesnica, je zaslovela v Ameriki. Tri zgodbe so slogovno in besedilno povsem različne ter bralcu ponujajo odprtost za interpretacijo. Kaos, ki ga zgodba ubeseduje, pa je še potenciran z besednimi igrami in nedokončanimi stavki, je zapisala literarna kritika (Valentina Plahuta Simčič, Delo).
O svojem romanu je pisatelj ob nominaciji za Delovo nagrado za roman leta kresnik pred dvema letoma povedal: Knjigo sem pisal tako dolgo nazaj, da ne morem z gotovostjo trditi, da je to odraz moje teoretske usmeritve. Pred časom sem našel spletno stran Buzzfeed, ki je ukrojena po potrošniški mentaliteti. Njen ustanovitelj je študiral, kako napraviti viralne produkte, nekaj, kar bodo ljudje klikali, na hitro prebrali, konzumirali in delili z drugimi itd.
To je povezano z njegovo magistrsko nalogo na temo del Mille plateaux (Tisoč platojev) in Anti-Ojdip Gillesa Deleuza in Felixa Guattarija, kjer med drugim razpravljata o destabilizaciji fiksne identitete oziroma o tem, kako sodobni potrošnik z vsako svojo interakcijo fiksira le nek del svoje osebe.
Mislim, da je ta strategija navzoča v moji knjigi: odlomki, drobci, vse se križa, nalaga drugo na drugo. Gre za podobno izkušnjo kot brskanje po internetu, ko neprestano klikaš: najprej prebiraš neko novico, potem preideš na nekaj smešnega, potem spet čitaš življenjsko izpoved nekoga tretjega.
Gre za specifičen svet zaznav. Angleški umetnostni zgodovinar John Berger je v dokumentarnem filmu Ways of Seeing postavil tezo v zvezi z dostopnostjo umetnin. Če si hotel v renesansi videti Mona Liso, si moral potovati daleč, že v 20. stoletju je zadoščalo, da si prižgal televizijo ali listal po reviji. S splošno dostopnostjo velikih umetnin se spremeni kontekst, kako dojemamo umetnost ali karkoli drugega.
