Je lahko Slovenija častna gostja na frankfurtskem knjižnem sejmu?

 Institucije se pripravljajo, koncept dokončujejo, kdaj in za katero leto bo kandidatura potrjena, še ni znano

Objavljeno
31. avgust 2015 13.01
Igor Bratož, kultura
Igor Bratož, kultura
V projekt slovenskega gostovanja na največjem knjižnem­ sejmu­ na svetu vpleteni­ slovenski profesionalci domnevajo,­ da je Slovenijo kot častno gostjo lahko pričakovati­ leta 2021 ali 2022. Medresorski­ odbor za pripravo vsebinskega­ koncepta zdaj dokončuje elaborat.

Rdeča luč na vseh nivojih

Za letos je, kar zadeva častno gostjo frankfurtskega sejma, vse jasno, Indonezija se bo predstavila kot sedemnajst tisoč otokov domišljije, naslednje leto sledita Nizozemska in Flandrija, ki sta v Frankfurtu uspešno gostovali že leta 1993, leto 2017 si je priborila Francija, za leto 2018 je februarja letos po več kot petih letih prizadevanj podpisala pogodbo Gruzija.

Slovenska kandidatura je potrjena na vseh nivojih: vlada je lani potrdila projekt gostovanja in ga poverila v izvedbo javni agenciji za knjigo, gostovanje je seveda med cilji nacionalnega programa za kulturo. Za izvedbo je vlada zagotovila proračunska sredstva, 2,5 milijona evrov, prejšnji minister za kulturo je maja lani posredoval vodstvu sejma uradno pismo o nameri za kandidaturo Republike Slovenije, septembra pa je imenoval trinajstčlanski medresorski odbor za pripravo vsebinskega koncepta. Predseduje mu dr. Samo Rugelj, v njem so še dr. Gašper Troha (ministrstvo za kulturo), Barbara Koželj Podlogar (ministrstvo za kulturo), Maja Žužek (ministrstvo za zunanje zadeve), Natalija Medica (ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo), Aleš Novak (javna agencija za knjigo), Karmen Novarlič (javna agencija za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma), Zdravko Kafol (zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije), Maruša Kmet (Društvo slovenskih založnikov), dr. Miha Kovač, dr. Andrej Blatnik, Jani Virk in Aleš Šteger. Člani odbora so bili imenovani na podlagi delovnega mesta, zato jih – če jim delovno razmerje na tem mestu preneha – nadomesti novo ­zaposleni.

Za tretjino več prevodov

V strateškem načrtu JAK je zapisano, da bodo za krepitev prepoznavnosti slovenskih avtorjev začeli izvajati mednarodni seminar za tuje založnike ter rezidenčni program za tuje prevajalce, kot enega od drobcev te strategije je mogoče razumeti bližnje štiridnevno študijsko potovanje po Sloveniji, ki ga bo vodila Renata Zamida, namenjeno nekaj tujim, švicarskim in nemškim založnikom, članu upravnega odbora sejma in direktorju berlinskega festivala Stadt-Land-Buch, na katerem bo letos novembra Slovenija nastopila kot častna gostja. Od četrtka do nedelje se bodo srečali z več pisatelji (med njimi bo tudi Boris Pahor), obiskali ljubljansko Slovensko hišo, Bled, Solkan, Trst, Goriška brda, Lipico in doživeli sklepni vileniški dogodek.

V strateškem načrtu JAK do leta 2019 je zapisano, da je trajnostni cilj projekta ob uveljavitvi slovenskih avtorjev na nemškem in angleškem govornem območju tudi vzpostavitev modela učinkovitega uveljavljanja slovenskih avtorjev v tujini. Elaborat zato predvideva povečanje števila podprtih prevodov v nemški in angleški jezik za 30 odstotkov letno, število vseh prevodov v nemščino (do leta 2013 jih je bilo 582) naj bi do leta 2017 naraslo na 650, število vseh prevodov v angleščino (do leta 2013 jih je bilo 304) naj bi do leta 2019 doseglo številko 334, število izdanih del slovenskih avtorjev pri uglednih založbah z nemškega govornega območja pa naj bi bilo leta 2019 deset.

Za letos, so nam sporočili iz JAK, je za pripravo projekta zagotovljenih sto tisoč evrov, sredstva so namenjena krepitvi prevajalske sheme (prevodom v nemški in angleški jezik), organizaciji obiska nemških novinarjev in založnikov pri nas, organizaciji gostovanja slovenskih založnikov in avtorjev v Nemčijo ter pripravi programske kandidature (bidbook), ki jo bodo letos oddali vodstvu sejma.

Največ prevodov v nemščino

Ob številu prevodov slovenskih del v nemščino in angleščino se je treba ustaviti: v daljšem še neobjavljenem tekstu z vprašanjem v naslovu Je Slovenija lahko častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu? Andrej Blatnik, sicer tudi član omenjenega pripravljalnega odbora, navaja razloge, zaradi katerih je Slovenija zelo primerna za častno gostjo, še posebej pa opozarja, da med slovenskimi aduti ni le raznolika in kakovostna knjižna pokrajina – »tako po deležu prevodov kot po številu knjižnih izdaj glede na prebivalstvo smo v svetovnem vrhu« –, ampak tudi bližina nemškemu kulturnemu prostoru.

Raziskava Špele Dolinšek Prevajanje novejše slovenske književnosti iz leta 2011, omenja Blatnik, je med letoma 1991 in 2011 naštela 1330 objavljenih knjig slovenskih avtorjev v prevodih (med najbolj prevajanimi slovenskimi avtorji v teh dveh desetletjih so Drago Jančar s 75 prevedenimi knjigami, Tomaž Šalamun s 64, Evald Flisar z 48, Aleš Debeljak s 44 in Boris ­Pahor z 42).

Blatnik opozarja na zgovoren podatek: »Ob preštevanju števila knjig, v teh dvajsetih letih prevedenih v posamezni jezik, vodi nemščina (302 knjigi), hrvaščina je druga (143), sledijo italijanščina (138), angleščina (123), češčina (71), srbščina (57), bosanščina in francoščina (54) ... Po podatkih nacionalnega programa za kulturo 2014–2017 je do leta 2013 izšlo skupno 528 prevodov v nemščino in 304 prevodi v angleščino – ta dva jezika sta še zlasti pomembna, ker služita tudi kot premostitvena jezika pri prevajanju v jezike, v katerih ni prevajalcev neposredno iz slovenščine. (...) Ker so slovenski avtorji največ prevajani prav v nemščino, to pomeni dobro podlago za nadaljnje uveljavljanje v nemškem jezikovnem okolju, saj ta podatek kaže interes nemškojezičnih založnikov za slovensko literaturo, pa tudi dovoljšnje število usposobljenih prevajalcev iz slovenščine v nemščino.«

Blatnik dodaja, da so knjige vrste slovenskih avtorjev v nemščini izšle pri avstrijskih založbah in marsikateri od teh naslovov sploh ni dosegel bralcev v Nemčiji in nemško govorečem delu Švice, zato bi marsikateri od teh naslovov z obstoječim prevodom lahko prišel do nove izdaje pri kateri izmed na nemškem govornem območju bolj prisotnih založb.

Ne nazadnje k ugodnemu sprejemu slovenskega gostovanja na frankfurtskem sejmu lahko vpliva dejstvo, da nemško kulturno okolje že pozna dolg niz slovenskih umetnikov, od vizualnih umetnosti do glasbe (Blatnik navaja vizualno umetnico Marjetico Potrč, glasbeni poustvarjalki Marjano Lipovšek in Bernardo Fink, skladatelja in pozavnista Vinka Globokarja, skladatelja Uroša Rojka in Vita Žuraja, popularnoglasbeni skupini Laibach­ in Avseniki oziroma Die Original Oberkrainer, DJ Umka, filozofe Slavoja Žižka, Mladena Dolarja in Alenko Zupančič), Slovenija pa je v nemški, pa tudi siceršnji evropski in do neke mere tudi svetovni zavesti, dovolj uveljavljena kot turistična destinacija, da bi potencial statusa častne gostje prav tako lahko zelo dobro izrabila.