JSKD, literarna valilnica z dobrim donosom

»Nekdanja republiška srečanja­ pesnikov in pisateljev začet­nikov so bila prava učilnica danes­ uveljavljenih literatov, nič drugače ni z njihovo naslednico, festivalom Urška,«­ pravi­ eden od mentorjev, ki delujejo­ v okviru Javnega sklada­ RS za ljubiteljske dejavnosti,­ in tudi glavni urednik revije­ Mentor­ Aljoša Harlamov. Pogledali­ smo, kaj se dogaja v tem ­literarnem »prvem razredu«,­ v katerem se kalijo mladi,­ seniorski,­ neuveljavljeni in ­ljubiteljski pisatelji.

Čeprav je literarno delovanje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) na obrobju medijske in splošne pozornosti javnosti, vsaj v številčnem pogledu ni na margini. To je zagotovo najpomembnejša ustanova na področju literarnega mentorstva v Sloveniji, skoznjo gre v enem letu okoli petsto posameznikov, pravi samostojna strokovna svetovalka za literarno dejavnost JSKD Barbara Rigler: okoli sto učencev 8. in 9. razreda sodeluje na literarnih delavnicah in državnem srečanju Roševi dnevi, sto mladih literatov sodeluje na festivalu Urška, sto petdeset starejših literatov se udeleži srečanja V zavetju besede, sedemdeset avtorjev sodeluje na natečaju za protestno pesem Mentorjev feferon, petdeset manjšinskih avtorjev se udeleži srečanja Sosed tvojega brega, štirideset avtorjev sodeluje na natečaju za otroška in mladinska dramska besedila, šestdeset študentov in bodočih prevajalcev na literarnih delavnicah prevajanja leposlovja, dvajset udeležencev na literarni šoli. Potem so še pisci začetniki, ki objavljajo v reviji Mentor, pisci začetniki, ki jim JSKD izda prve knjige, itd.

Mentor – povratna informacija o pisanju

Mentor, ki izhaja že 36 let, je še vedno edina literarno mentorska revija pri nas. Njen pomen je nespregledljiv, saj je po besedah ­Aljoše Harlamova pomembna vstopna točka v svet »prave« literature. Tu so objavljali pisci, ki so se razvili v pomembna imena slovenske literature: Taras Kermauner, Vid Snoj, Ivo Svetina, Tone Peršak, Manca Košir, Matjaž Pikalo, Feri Lainšček, Gabriela Babnik, Aleš Šteger, Mitja Čander itd.

Harlamov pravi, da je Mentor edina revija, v kateri ob objavi literature dodajo uredniški komentar – to pomeni, da dobijo pisci od enega od področnih urednikov (od njega za prozo, od Barbare Rigler za dramatiko in od Davida Bedrača za poezijo) povratno informacijo o svojem pisanju. Z mladimi se redno srečujejo tudi na natečaju za pisce od petnajst do trideset let, na katerem z njimi enako (povratne informacije) delajo izbrani regijski selektorji, pogosto povezani z revijo Mentor. »Kot glavni urednik se trudim podobno delati tudi z mladimi sodelavci, ki soustvarjajo revijo, se pravi literarnimi kritiki, esejisti, poročevalci itd.,« dodaja Harlamov.

Piscem začetnikom Harlamov svetuje predvsem potrpežljivost. Potem jim svetuje samokritičnost, ki zajema tudi to, da prisluhnejo temu, kar imajo o njihovem pisanju tudi negativnega povedati izkušeni kritiki, pisci, uredniki in drugi strokovnjaki – »ker se lahko edino tako česa naučimo in odpravimo šibkosti. Potem pa delo, delo, delo. Delo na tekstih, delo na sebi kot predpriprava za dobro pisanje literature; branje literature, zanimanje za druga področja umetnosti, za družbena vprašanja, nabiranje izkušenj itd.,« meni Harlamov. Prepričan je, da se je neke solidnosti pisanja mogoče naučiti, za odličnost pa je treba imeti tudi nekaj narojenega talenta.

Zanimivi (na)tečajniki

O literarnih talentih, ki so jih odkrili, pravi: »Skozi festival Urška so od leta 2006 šli na primer Nataša Kramberger, ki je za prvenec, objavljen pri JSKD, Nebesa v robidah, prejela nagrado Evropske unije za književnost 2010; Mirana Likar Baj­želj, ki je zmagala na festivalu leto kasneje, vendar nam je njen prvenec 'ugrabila' Cankarjeva založba; pisateljsko pot je po zmagi­ na Urški nadaljeval tudi Gregor Rozman; Janez Grm, zmagovalec leta 2011, kot za šalo zmaguje tudi na številnih drugih natečajih. Za mnoge je seveda še prehitro reči kaj dokončnega, ker šele pripravljajo naslednjo knjigo. Sicer pa so od leta 2008 v Mentorju imeli ene prvih objav na primer še Glorjana Veber, Aleksandra Kocmut, Anja Radaljac, Andrej Tomažin, pa Davorin Lenko, kasnejši dobitnik kresnika, itd.«

Trije obrazi literarne JSKD

Tinka Volarič, uršljanka 2013, je vstopila skozi vrata JSKD po anekdotičnem naključju. Nekaj ur pred iztekom roka za prijavo na Urško je s prijateljicami sedela za mizo in dve sta omenili, da bi bili kdaj veseli supervizorja, ki bi konstruktivno skritiziral, kar pišeta. »Večerja na naših krožnikih se še ni ohladila, ko je tretja slučajno izvedela, da je do polnoči čas za prijavo na Urško. Napotke, ki nam jih je na prvem regionalnem srečanju podal Zoran Pevec, na srečanju finalistov pa Gabriela Babnik, sem tako sprejela kot obči uvod. Kot nagrajenka sem imela srečo, da se je Gabriela dodatno posvetila mojemu izboru za nastajajočo zbirko Krožnice večglasnih tišin in da sva ga lahko skupaj­ predebatirali.«

Patrik Holz, zmagovalec regijskega srečanja Urška, se je prvič udeležil literarnih delavnic leta 2013 pod okriljem JSKD OI Dravograd, kjer je sodeloval na 14. ­pesniški olimpijadi. Glavni mentor je bil David Bedrač, ki mu je dal koristne in spodbudne napotke. Okronal ga je celo z nazivom »pesniški olimpijec«. »Čar teh dvodnevnih delavnic je poleg pravljične lokacije, dvorca Bukovje v ­Dravogradu, tudi druženje z avtorji, ki šele začenjajo pesniti in pisateljevati. Bilo je res prijetno, zapomljivo kramljanje in izmenjavanje različnih ­poetik,« pravi Holz. Lani se je s kratko ­prozo prijavil tudi na Urško. Tam je ocenjeval primorsko regijo mentor, publicist in kritik Aljoša Harlamov, ki je z argumentiranimi nasveti močno oblikoval slogovno plat Holzevega ­ustvarjanja.

Marko Skok - Mezopotamsky, zmagovalec Mentorjevega feferona 2014, je resneje začel pisati leta 2010, ko je odkril pesniški portal Pesem.si. Prvi dokaz, da je na pravi poti, je bila uvrstitev v polfinale Pesniškega turnirja 2011. Tja se je uvrstil tudi letos. Leta 2012 se je uvrstil na regijsko srečanje literarnega natečaja JSKD za seniorske pisce, leta 2013 je bil med polfinalisti ­Urške, leta 2014 zmagovalec Mentorjevega feferona, kar je bilo zanj največje presenečenje, saj je besedilo, o katerem ni bil povsem prepričan, oddal minuto pred iztekom roka. Literarne delavnice JSKD so lepa spodbuda, a žal se jih zaradi dela v gledališču lahko le redko udeleži.