Kaj poleti berejo Srbi?

Velika prednost izdajateljskega obilja je, da so knjige prevedene iz izvirnega jezika.

pon, 17.08.2015, 11:19

Ko v Beogradu koga vprašate, kaj berejo Srbi, je videti tako, kakor da bi pritisnili na gumb za avtomatični odgovor: »Srbi ne berejo ničesar!« Ko pa se sprehodite po knjigarnah, je takoj jasno, da to ne drži. Na policah je ogromno novih izdaj, okoli njih pa se gnetejo kupci, ki jih kupujejo po ceni med pet in 20 evrov na knjigo. Tam so prav tako ljudje, ki preberejo nekaj strani knjige, ki si jo nato sposodijo v knjižnici.

Srbi kljub občutku, da jih duši kriza raznoraznih oblik, od moralne do finančne in obratno, zelo veliko berejo. Mogoče prav zato, ker je kriza v njih vzbudila vprašanja, na katere iščejo odgovore v knjigah. Ali pa si želijo pobegniti iz kolektivnega obupa v domišljijski svet knjig.

Poseben odnos do Pamuka

Občasno se sprašujejo, zakaj (oziroma kakor bi tu rekli »za čije babe zdravje«) mladi v tej državi študirajo vse mogoče jezike, potem pa ne najdejo zaposlitve. No, v knjigarnah je moč dobiti pozitiven odgovor.

Najnovejši roman nobelovca Orhana Pamuka »Čudan osećaj u meni« (Čuden občutek v meni) je za založbo Geopoetika iz turščine prevedla Mirjana Marinković. Angleške izdaje knjige, ki je bila v turščini izdana decembra 2014, še ni na voljo, zato je srbska izdaja njena mednarodna premiera.

»Srbi imajo poseben odnos do Pamuka,« je povedala neka Beograjčanka in goreče priporočila zgodbo o bozarju Mevlutu Karatašu in njegovem življenju v Istanbulu med letoma 1969 in 2012. Boza je pijača, ki jo je moč piti v vsaki beograjski slaščičarni. Po vsej verjetnosti se je zahodno od Srbije ne da dobiti. Poleg te povezave s Pamukovim junakom pa se Beograjčani v zgodbi prepoznajo tudi zato, ker gre Mevlut skozi celo vrsto podobnih dogodkov kakor oni sami: politične prevrate, rušenje mesta in njegova ponovna gradnja ter prihod novih someščanov, ki na hitro obogatijo. Predvsem pa je v ospredju univerzalna dilema ljubezni. Koga bozar ljubi? Ali si je srečo oziroma nesrečo nakopal sam ali pa je to samo prst usode?

Velika prednost srbskega izdajateljskega obilja je ta, da so knjige v ponudbi večinoma prevedene iz izvirnega jezika: Mo Yan iz kitajščine, Jo Nesbø iz norveščine in Haruki Murakami iz japonščine.

Prazno življenje, lasten obstoj

Srbski bralci pa imajo enako radi tudi domače pisatelje. To poletje je posebna pozornost usmerjena romanu Branka Rosića »A tako dobro je počelo« (Pa tako dobro se je začelo), ki ga je izdala založba Laguna. Kot je zapisala Biljana Srbljanović, obravnava roman tematiko »praznega življenja in zbeganosti, občutka pustote in prenasičenosti lastnega obstoja.« Še ena zelo znana tema.

Pri nakupu knjig vodijo Srbe različni motivi. Isidora Bjelica je že dolgo ena od priljubljenih pisateljic srbskega občinstva. Njen »ljubezenski brevir« -- tako je knjigo kategorizirala njena založba – nosi naslov »101 mušarac u četeri godišnja doba« (101 moški v štirih letnih časih), njen roman »Tajna Titovog kreveta« (Skrivnost Titove postelje) pa temelji na domnevno resničnih arhivskih dokumentih o skrivnem ljubezenskem življenju pokojnega vodje. Njen, kot sama pravi, »zapis z roba smrti« pa je zajet v knjigi »Spas« (Rešitev). Njena dela se trenutno prodajajo bolje kot kadarkoli prej. Bjelica je namreč sporočila, da se ji je že tretjič pojavil rak na jajčnikih in maternici. Njeno edino upanje je terapija v Švici, za katero pa nima denarja. Zvesti oboževalci so, z namenom, da bi ji pomagali, nakupili še več njenih knjig.

Laguna je izdala tudi letošnjo izdajo »Kreativne bojanke za odrasle« (Ustvarjalna pobarvanka za odrasle), ki jo je marca izdala založba Michael O'Mara Books. Gre za svojevrstno terapijo proti nespečnosti, ki je dobila v svetu in v Srbiji najvišje ocene.

Srbija v sedanjosti

V zvezi s psihološkimi motnjami srbski bralci radi posežejo po knjigah ameriškega psihologa in znanstvenega novinarja Daniela Golemana. Njegovo knjigo »Čustvena inteligenca« je že pred časom izdala založba Geopoetika, zdaj pa je javnosti ponudila njegovo najnovejše delo »Fokusiranost« (Osredotočenost). »Pozornost se večinoma obnaša kot mišica: če jo zanemarjamo, bo oslabela, če pa jo redno urimo, se bo okrepila,« priporoča avtor.

Pri kratkem izboru najbolj branih knjig omenimo še številne naslove, ki zavzemajo vrhove raznoraznih »top« seznamov. Pri srbskih bralcih je večno priljubljen pisatelj Paulo Coelho, trenutno z romanom »Anđeo čuvar« (Angel varuh). Z vrha najbolj prodanih knjig nikoli ne sestopi Toni Parsons, trenutno je na vrhu njegov roman »Stari grobovi« (Stari grobovi). Na vrh prodanosti se povzpne tudi vse, kar je posvečeno Nikoli Tesli, do katerega imajo Srbi kar naenkrat veliko simpatij, ga zelo občudujejo in z njim brezmejno sočustvujejo.

Med brskanjem po policah z najnovejšimi izdajami v beograjskih knjigarnah je moč opaziti, da je med številnimi srhljivkami, ljubezenskimi zgodbami, osebnimi izpovedmi, psihološkimi analizami in filozofskimi razpravami manj knjig o prvi svetovni vojni, vstaji proti Turkom, boju z raznoraznimi sovražniki ter knjig z natančno preučenimi porazi, ki jih slavijo kot pomembne mejnike za narodno identiteto. Sodeč po založniškem repertoarju se je Srbija vendarle obrnila v sedanjost. Tako tudi prihodnost ni več daleč.

Prijavi sovražni govor