Tiskane izdaje
Najprej padeta v oči bleščeči škrlatni plašč in pokrivalo, potem se razkrijejo pogledu zgovorni detajli: skrbno prepognjene gube blaga, motreče, hladne oči, bledi, skrivenčeni prsti ... Opisujemo sliko slavnega El Greca Portret kardinala, na kateri je slikar pred več kot štirimi stoletji upodobil svoje doživetje krvoločne, avtoritarne oblasti.
Nemškega pisatelja Stefana Andresa (1906–1970) je slika navdihnila, da je skoznjo spregovoril o svojem doživljanju nacizma. Leta 1935 je namreč ostal brez službe, saj ni mogel priskrbeti dokazila o rasni čistosti svoje žene, ki je bila pol Judinja. Hkrati je takrat v časopisu videl El Grecovo sliko velikega invizitorja.
Andresa je spodbudil k pisanju penetrirajoči pogled kardinala, ki je pod obtožbo herezije dal umoriti več kot tristo ljudi, in vzporednice, ki se jih je dalo potegniti med Španijo pod kraljem Filipom drugim in nacistično Nemčijo.
Vse to je prelil v podtekst novele El Greco slika velikega inkvizitorja (v slovenskem prevodu je izšla pri založbi Modrijan v prevodu Aleša Učakarja). Središčni temi novele sta narava inkvizicije in odnos med oblastjo, posameznikom in umetnostjo.
Laž ali resnica?
Zastavek novele je preprost: slavnega slikarja Doménikosa Theotokópulosa (1541–1614), ki je znan pod imenom El Greco, leta 1600 iz Toleda pokličejo v Sevillo, da bi naslikal generalnega inkvizitorja Katoliške cerkve don Fernanda Niña de Guevaro (1541–1609). Mojstra novica, da ga kliče kardinal, »zadene kot ledena strela«. Kako tudi ne, saj bo postavljen nasproti despotu.
Naj se podredi njegovi moči in lastnemu strahu in laže o njegovi resnični podobi? Ali naj bo zvest resnici in svojemu umetniškemu poslanstvu in naslika njegovo strašljivo, v bistvu pa bedno pojavo? El Greco se odloči za slednje. V noveli med drugim pravi: »Poglejte, popolnoma nesmiselno je ubiti inkvizicijo. Vse, kar lahko storimo, je – da ovekovečimo obličje teh črtilcev Kristusa!«
In ovekovečil je figuro, ki se skriva pod ogromnim kardinalskim plaščem. Slikar spregovori brez dobrikanja, brez laži. El Greco spozna, da je poslanstvo umetnika premagati strah in ohraniti svojo svobodo.
Skušnjava
Z zelo podobne, čeprav še nekoliko zaostrene pozicije, stopa v interakcijo s kardinalom tudi zdravnik Cazalla. Kardinal ga pokliče k sebi, ker zboli. Toda prav ta kardinal je dal sežgati na grmadi njegovega brata ... Cazalli se ponudi skušnjava, da bi maščeval brata in prepustil kardinala smrti; toda medicinska etika mu tega ne dovoli. Tudi on profesionalno opravi svoje delo. Ko tako slikar kot zdravnik zapustita mesto, po Španiji s še večjo močjo zagorijo grmade svete inkvizicije. Kardinala zdravnikova etična drža ne spremeni.
Tekst ima obliko klasične novele, pripoved pa je podana v stvarnem deskriptivnem slogu. Šele podatki o njenem nastanku in pisateljevi usodi razkrivajo, da jo je treba brati med vrsticami. Nacisti tega k sreči niso znali, zato jo ni ustavila cenzura in je normalno izšla že leta 1936.
Pa še nekaj besed o pisatelju. Stefan Andres se je v zgodnji mladosti nameraval zapisati teologiji, kasneje pa je študiral germanistiko, zgodovino in teologijo. Njegovi pisateljski začetki sovpadajo z začetkom nacizma, zaradi česar se je izselil v Italijo. Slovenskemu bralcu ni neznan. Prevedeni imamo dve njegovi deli, romana Nespametnica (1981) in Sinezijeva preskušnja (1984).
