Kako sovražni govor pripelje do vojne

 Prvo okroglo mizo Blejskega srečanja Pen je včeraj pripravil ženski odbor.
Objavljeno
10. maj 2017 17.17
iza*PEN
Valentina Plahuta Simčič
Valentina Plahuta Simčič
»Pravica do svobode govora ima eno omenitev, in to je sovražni govor,« pravi ugledni gost letošnjega 49. blejskega srečanja Pen, francoski pravnik Emmanuel Pierrat. Prav o občutljivem vprašanju, kje pravico do svobode govora omejuje sovražni govor, pa tudi o drugih temah, povezanih s pojavom sovražnega govora, so govorili včeraj na prvi okrogli mizi blejskega srečanja z naslovom Ali je sovražni govor vojna napoved?, ki jo je pripravil ženski odbor Mednarodnega Pena (International P.E.N. Women Writers´ Committee).

Ena od nastopajočih, slovenska pisateljica in založnica Tanja Tuma je povedala, da je zgodovinsko izhodišče za pogovor o sovražnem govoru lahko knjiga LTI Lingua Tertii Imperii Victorja Klempererja, v kateri je govora o tem, kako se je oblikoval in deloval sovražni govor v tretjem rajhu, sodobna izhodišča za pogovor pa lahko najdemo vsepovsod, eden od njih je denimo Trumpov sovražni govor. »Sovraštvo do tujcev, pa tudi do žensk, pripadnikov drugih ver in ras ... deluje tako, da ljudi najprej obkladajo z raznimi žaljivkami, potem jih prikrajšajo za pravice, na koncu pa nad njimi izvedejo holokavst, kot se je to zgodilo z Judi v času druge svetovne vojne,« je povedala Tanja Tuma.

Turška pisateljica Çiler İlhan, katere prevod zbirke zgodb z naslovom Izgnanstvo bo kmalu izšel pri Cankarjevi založbi, pravi, da veliko primerov iz turškega vsakdanjega življenja, pa tudi iz medijev, kaže na to, da postaja jezik, ki ga uporabljajo ljudje, vedno bolj agresiven, še posebej do žensk. To je zagotovo problem, o katerem je potrebno spregovoriti.

Svetlana Slapšak, tudi ena od nastopajočih na okrogli mizi, je mnenja, da so se od osemdesetih do danes trikrat zgodile spremembe v načinu sovražnega govora, zato bi sodna srenja na to morala resno odreagirati. Opozorila je na primere sovražnega govora do žensk, na spolne verbalne zlorabe, s katerimi se trenutno soočata tako primorska kot mariborska univerza. Meni še, da bi se pravosodje moralo povezati s humanistiko, kajti tako bi skupaj lahko poiskali načine, kako definirati in kaznovati sovražni govor.

O tej temi so na včerajšnjem srečanju Pena poleg že omenjenih spregovorili še Regula Venske iz nemškega Pena, Bluma Finkelstein iz francoskega Pena, Meta Kušar, Barbara Pogačnik in Manca Košir iz slovenskega Pena, Sarah Lawson iz angleškega Pena in drugi.

Resolucija o sovražnem govoru

Emmanuel Pierrat je pripravil osnutek resolucije o sovražnem govoru, ki so jo obravnavali včeraj. V njej je govora o tem, kako se gibati na občutljivi meji med pravico do svobode govora in nesprejemljivim sovražnim govorom. Resolucijo je pregledal ženski komite mednarodnega Pena in predlagal za nadaljno obravnao na letnem kongresu Pena septembra v Lvlovu.

Jutri se na Bledu obetata dve okrogli mizi - prva z naslovom Pokrajine kaosa in druga z naslovom Vojna in mir. V petek se bo Penova karavana z Bleda preselila v Ljubljano, kjer na Ljubljanskem gradu pripravljajo literarni večer, posvečen Marcu Alynu, nagrajenemu francoskemu pesniku, ki je prvi prevajalec Srečka Kosovela v francoščino. On je bil odločilen za to, da je Srečko Kosovel danes priznan evropski pesnik prve polovice 20. stoletja. Sobotni program srečanja pa se bo odvijal v Hrastovljah in Kopru in bo družabne narave.